Dolgotrajna oskrba – strategije in rešitve

14. feb.
Dolgotrajna oskrba – strategije in rešitve

Vabilo na posvet

V letu 2024 se je začel izvajati
nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Številna vprašanja, dileme in nepojasnjeni odgovori povzročajo težave tako izvajalcem kot tudi uporabnikom. Demografske spremembe in kadrovske težave v vseh panogah gospodarstva puščajo nepopravljive posledice tudi na področju dolgotrajne oskrbe, na katerem se že več let neuspešno soočamo z iskanjem in ohranjanjem kadra. Smo se po skoraj 20 letih in več pogovarjanja o potrebah slovenske družbe znašli tudi na stičišču etičnih in moralnih vrednot, ko se pogovarjamo o pomoči potrebnih?

Preberi več

Kategorije obveznosti iz obligacijskega razmerja

21. dec.
Kategorije obveznosti iz obligacijskega razmerja

V pogodbenih obligacijskih razmerjih lahko razlikujemo glavne obveznosti, ki so značilne za posamezen pogodbeni tip in ki praviloma tvorijo povezavo vzajemnosti (sinalagme) med strankama, prek njih pa se uresničuje glavni pogodbeni interes (npr. pri prodajni pogodbi: obveznost izročitve stvari v skladu s pogodbo in obveznost plačila kupnine), ter stranske obveznosti, ki so načeloma manjšega pomena (npr. pri prodajni pogodbi obveznost zagotovitve ustrezne embalaže).1 Med stranskimi obveznostmi so nekatere povezane z izpolnitvijo pogodbe in je z njihovo kršitvijo je prizadet izpolnitveni interes, druge pa so namenjene varstvu pravnih dobrin sopogodbenika zunaj področja izpolnitve pogodbe, z njihovo kršitvijo pa je prizadet interes integritete. Stranske obveznosti lahko določita stranki ali zakon. Posamezne terjatve iz obligacijskega razmerja lahko upnik prenaša s cesijo, za prenos celotnega pogodbenega položaja pa je potrebno soglasje sopogodbenice (prenos pogodbe).2

Preberi več

Kakšna je razlika med pisno in elektronsko obliko zapisa oporoke?

20. dec.
Kakšna je razlika med pisno in elektronsko obliko zapisa oporoke?

V številnih pravnih poslih se zahteva, da se razmerje med strankami uredi v pisni obliki oziroma da je dokument sestavljen v pisni obliki.1 S pojavom elektronskih naprav so se razširili zapisi, ki ne obstajajo v fizični obliki, ampak je njihovo vsebino mogoče brati le prek ekrana teh naprav. Odpira se vprašanje, če se tipkanje na računalnik ne šteje za pisanje, kako ga potem lahko kvalificiramo. Na področju dedovanja se je tako pojavila dilema, ali je elektronsko oporoko mogoče umestiti pod pojem pisne oblike ali pa gre za povsem nov način zapisa, ki zahteva drugačno obravnavo.

Preberi več

Zakaj se udeležiti Dnevov gradbenega prava

25. okt.
Zakaj se udeležiti Dnevov gradbenega prava

Letos bodo 16. in 17. novembra potekali že deseti Dnevi gradbenega prava, ki so najpomembnejše strokovno srečanje na temo gradbenega prava pri nas. Srečanje je pomembno zato, ker močno oblikuje smer, v katero se razvijajo pravnostrokovna vprašanja iz področja gradbenega prava, teh vprašanj pa je iz leta v leto več, so bolj pereča in bolj poglobljena.

Čeprav so se udeleženci pri graditvi objektov že skoraj navadili, da jim zadnja leta pravne izzive krojijo »neformalna« stališča izvršne veje oblasti – različnih ministrstev, ki za svoja stališča sicer nimajo nikakršne formalne pravne podlage, kljub temu pa se zanje pričakuje, da jih bodo vsi naročniki upoštevali, pravna stroka vedno znova opozarja, da so vprašanja veliko bolj večplastna, kot je to videti na prvi pogled, in da odgovorov nanje ni mogoče podajati z enoznačnimi, neobrazloženimi »neformalnimi« stališči javne uprave, saj ta stališča ne upoštevajo niti konkretnega dejanskega stanja niti vseh relevantnih predpisov, ki bi jih morala.

Preberi več

Kako lahko družinsko podjetje vključi zaposlene v delitev dobička?

25. okt.
Kako lahko družinsko podjetje vključi zaposlene v delitev dobička?

Zaposlene lahko vključimo v delitev dobička družbe tudi, če niso kapitalsko udeleženi v družbi. To nam omogoča Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob),1 ki v Sloveniji velja od leta 2008. Zakon med drugimi določa tudi davčne olajšave in olajšave pri prispevkih za socialno varnost v zvezi z izplačili iz tovrstne sheme.

ZUDDob ureja udeležbo delavcev pri dobičku, ki je davčno ugodneje obravnavana. Udeležba pri dobičku je sicer dopustna tudi v kakšni drugi obliki, vendar za ureditev udeležbe pri dobičku zunaj okvirjev zakonske sheme ni davčnih in drugih olajšav. Po ZUDDob gre za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu, pri čemer najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5.000 evrov.

Preberi več

ZJN-3 in popravni mehanizem – ključ do uspešnega sodelovanja v postopkih javnega naročanja

27. sep.
ZJN-3 in popravni mehanizem – ključ do uspešnega sodelovanja v postopkih javnega naročanja

Mehanizem popravnih ukrepov (angl. self-cleaning) izhaja iz Direktive 2014/24/EU in spodbuja gospodarski subjekt k predložitvi dokazov, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju upoštevnega neobveznega razloga za izključitev.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)1 pozna obvezne (obligatorne) razloge za izključitev in neobvezne (fakultativne) razloge za izključitev. Tako eni kot tudi drugi gospodarskemu subjektu onemogočajo sodelovanje v postopkih javnega naročanja. V primeru obstoja razloga za izključitev mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Preberi več

Kaj je poslovna sposobnost?

30. avg.
Kaj je poslovna sposobnost?

Splošna svoboda ravnanja kot del ustavne pravice do osebnega dostojanstva (čl. 34 Ustave RS)1 in nedotakljivosti duševne integritete (čl. 35 Ustave RS) se razteza tudi na področje obligacijskega prava in se udejanja prek možnosti samostojnega odločanja v lastnih zadevah2 in tudi samostojnega sklepanja pravnih poslov. Pravica do samostojnega odločanja v lastnih zadevah načeloma pripada vsakemu človeku, pri njenem uresničevanju pa je treba do določene mere upoštevati tudi interese drugih in skupnosti kot celote.3

Preberi več

Javna naročila v luči novele ZOPNN-F: pogodbene kazni in roki v času naravnih nesreč

30. avg.
Javna naročila v luči novele ZOPNN-F: pogodbene kazni in roki v času naravnih nesreč

Državni zbor je 9. avgusta 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F),1 s katerim ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023.

Zakon med drugim posega tudi na področje izvajanja javnonaročniških pogodb, in sicer v 56. členu zakon posega na področje uveljavljanja pogodbene kazni za primer zamude in podaljšanja pogodbeno dogovorjenih rokov.

Preberi več

Kaj je model? Ali varuje tudi polnilo v piškotu?

7. jun.
Kaj je model? Ali varuje tudi polnilo v piškotu?

Pod pojmom model si je mogoče predstavljati marsikaj. V SSKJ najdemo za ta pojem naslednje razlage: posoda za peko kruha; predmet, ki je izdelan za ponazoritev oziroma prikaz; subjekt, ki se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje; ustaljena oblika česa; industrijski izdelek določenih oblik ali lastnosti; votla priprava.1 V tem prispevku si pod tem pojmom pravzaprav ne predstavljamo nič od tega, ampak pravico intelektualne lastnine, ki varuje videz izdelka in je urejena v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1).2 Ta pravica je v EU predmet harmonizacije.3 Pogoj za njeno veljavnost je med drugim tudi individualna narava4 videza izdelka.

Preberi več

ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

5. apr.
ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

Po velikem »preplahu«, ki ga je med upravljavci in obdelovalci osebnih podatkov leta 2018 sprožila Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR),1 so številna podjetja nekoliko umirila svoje delo na tem področju. Brez lokalnega predpisa, ki bi nadomestil tedanji Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)2 in v naš pravni red (med drugim) ustrezno prenesel upravne globe, predpisane z GDPR,3 Informacijski pooblaščenec RS (IPRS) kot nadzorni organ namreč ni imel pristojnosti izrekati enormnih glob, ki so bile večinoma glavna motivacija za usklajevanje poslovanja s predpisi.

Preberi več

Zavezanci v inšpekcijskem nadzoru po Gradbenem zakonu (GZ-1)

8. mar.
Zavezanci v inšpekcijskem nadzoru po Gradbenem zakonu (GZ-1)

Junija lani se je začel uporabljati nov Gradbeni zakon (GZ-1).1 Ta zakon prinaša več domnevnih prednosti, kot je navajalo ministrstvo oziroma vlada kot predlagateljica leta 2021, hkrati pa se že med sprejemom in po njem kažejo nekatera odprta vprašanja, ki jih zakon ni rešil ali dodatno vnaša dileme v njihovo razlago. Eno takih spornih vprašanj je institut inšpekcijskega zavezanca, tj. stranke, zoper katero teče inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Preberi več

Z uspešno registracijo blagovne znamke se naše delo šele dobro začne

11. jan.
Z uspešno registracijo blagovne znamke se naše delo šele dobro začne

Zavedanje o pomenu registracije blagovne znamke je v Sloveniji na visoki ravni. Družbe se večinoma zavedajo pomena intelektualne lastnine in ena prvih, na katero posamezniki pomislijo ob tem pojmu, je prav blagovna znamka. Na splošno pa opažamo prepričanje, da je pri blagovnih znamkah pomembno samo, da sta izbrana zapomnljivo ime ali logotip, manj pozornosti pa se namenja postopkom pred registracijo in še zlasti pomenu aktivnega ravnanja po uspešni registraciji.

Preberi več

Kako do boljšega in učinkovitejšega upravljanja družinskega podjetja?

21. sep.
Kako do boljšega in učinkovitejšega upravljanja družinskega podjetja?

Družinska podjetja so v vseh evropskih pravnih sistemih prevladujoči gospodarski subjekti.1 Uveljavljena so v vseh gospodarskih panogah, uvrščajo se med najpomembnejše izvoznike ter nosilce tehnološkega in gospodarskega napredka, prispevajo inovacije in ustvarjajo delovna mesta, med katerimi je veliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Zato ni presenetljivo, da so družinska podjetja videna kot eden od nosilcev in gradnikov gospodarstev.2

Preberi več

Uporaba ZUP v »drugih javnopravnih zadevah«

24. avg.
Uporaba ZUP v »drugih javnopravnih zadevah«

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 v 4. členu določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Sistemi zagotavljanja javnih storitev in dobrin uporabnikom vključujejo odločanje o pravicah ali obveznostih posameznika, tudi če postopek odločanja o tem v javnopravnem predpisu ni izrecno urejen.

Preberi več

Kakšna so tveganja pri trajnostnem poslovanju?

29. jun.
Kakšna so tveganja pri trajnostnem poslovanju?

Poročilo o globalnih tveganjih 2021 Svetovnega gospodarskega foruma (WEF)1 podnebne spremembe uvršča med katastrofalna tveganja. Med največja tveganja v naslednjem desetletju uvršča okoljska, zaradi skrajnega vremena, našega napačnega ravnanja z naravo in podnebnega (ne)ukrepanja.

Preberi več

Zakaj je virtualno brainstormanje boljše za inovacije?

6. apr.
Zakaj je virtualno brainstormanje boljše za inovacije?

Zagotovo je kdo izmed vas že sodeloval v t. i. možganski nevihti1 ali angleško brainstormingu. Omenjena tehnika je poimenovanje za način zbiranja in soočenja idej skupine. S sodelavci se srečate na delovnem mestu in si izmenjujete inovativne ideje, dokler ne pridete do želenega cilja.

Preberi več

Tehnologije za prepoznavanje obrazov kot orodje organov pregona

9. mar.
Tehnologije za prepoznavanje obrazov kot orodje organov pregona

Organi pregona v 11 evropskih državah že uporabljajo biometrične sisteme za prepoznavanje v svojih preiskavah. Sledilo jih bo še osem, je pokazala nova študija, ki opozarja na vpliv tehnologije na temeljne človekove pravice. Policija v Avstriji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem v svojih kazenskih preiskavah uporablja tehnologije za prepoznavanje obrazov za »naknadno identifikacijo (ex-post)«. Kmalu naj bi temu sledile Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.

Preberi več

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in o preužitku po novi sodni praksi Vrhovnega sodišča RS

17. nov.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju in o preužitku po novi sodni praksi Vrhovnega sodišča RS

Pravila veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku so se letos korenito spremenila, potem ko je naša najvišja sodna instanca s sodbo opr. št. II Ips 92/2020 z dne 20. januarja 2021, sprejela stališče, na podlagi katerega so takšne pogodbe veljavne le, če so res aleatorne. Da razumemo, katero je osnovno sporočilo Vrhovnega sodišča, moramo narediti korak nazaj in le na kratko opisati, kaj pomeni, če je pogodba aleatorna.

Preberi več

Novela KZ-1, drugič

17. nov.
Novela KZ-1, drugič

V eni izmed prejšnjih številk e-biltena smo za vas pripravili povzetek sprememb predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (»Novela KZ-1«), v katerem smo se osredotočili predvsem na uskladitve z akti mednarodnega prava in prava Evropske unije. Tokrat pa lahko preberete več o spremembah in dopolnitvah, ki jih je predlagatelj dodal na podlagi predlogov državnih organov, ki so nastali predvsem na podlagi uporabe relevantnih določb trenutno veljavnega Kazenskega zakonika (»KZ-1«) v praksi.

Preberi več

Katere novosti in spremembe prinaša novela ZJN-3B?

23. sep.
Katere novosti in spremembe prinaša novela ZJN-3B?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: novela ZJN-3B), ki je bil 23. 7. 2021 objavljen v Uradnem listu RS, št. 121/12, se bo začel uporabljati 1. januarja 2022 in prinaša več novosti in sprememb, posamezne institute pa ukinja.

Preberi več

Metoda integralne analize pravne argumentacije v ustavnem sodstvu

23. sep.
Metoda integralne analize pravne argumentacije v ustavnem sodstvu

Teoretična zasnova

Med najpomembnejšimi prispevki nove knjige Pravna argumentacija v teoriji in praksi se zdi metoda integralne rekonstrukcije ali analize pravne argumentacije. V delu sta predstavljeni tako njena teoretična podlaga kot praktična uporaba. Tovrstna integralna metoda črpa iz zgodovinskega izročila treh vrst argumentacije ali utemeljevanja trditev, odločitev ali stališč: logičnega, dialektičnega in retoričnega, o katerih je pisal že Aristotel in so – vsak zase, posamično – prevladovali v določenih zgodovinskih obdobjih.

Preberi več

Katere so pogodbe po OZ, s katerimi se prenaša lastninska pravica?

23. sep.
Katere so pogodbe po OZ, s katerimi se prenaša lastninska pravica?

Prodajna pogodba (435–527. člen OZ): »S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino« (prvi odstavek 435. člena OZ). Gre za dvostransko obvezno, komutativno in odplačno pogodbo, katere bistveni sestavini sta izročitev stvari, ki je predmet prodaje, in plačilo kupnine. Odsotnost ene ali druge bistvene sestavine pomeni, da pogodba ni nastala.

Preberi več

Bo pojem dolgotrajne oskrbe naposled dobil svoje mesto v zakonu?

28. jul.
Bo pojem dolgotrajne oskrbe naposled dobil svoje mesto v zakonu?

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Ena od najbolj v nebo vpijočih novosti predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: predlog zakona), ki ga je Vlada RS vložila v zakonodajni postopek, je ravno enotna definicija pojma dolgotrajna oskrba,1 ki izhaja iz 1. člena. Pri tem se je predlagatelj oprl na definicije, ki jih uporabljajo mednarodne organizacije (WHO, OECD, Evropska komisija), s čimer naj bi tudi bila olajšana poročanja mednarodnim organizacijam, prav tako pa tudi primerjave ureditve in spremljanje izvajanja ukrepov.

Preberi več

Najnovejše spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M)

29. jun.
Najnovejše spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M)

Že trinajsta novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, objavljen leta 1998)1 – novela ZIZ-M2 je začela veljati 27. marca 2021. Tudi za tokratno novelo ZIZ-M lahko trdimo, da ne prinaša bistvenih sprememb in dopolnitev v tistem delu zakona (oziroma izvršilnega postopka), kjer so rešitve zakona izrazito pomanjkljive in nedosledne, torej pri postopku na podlagi verodostojne listine ter v izvršilnem delu zakona.

Preberi več

Spremembe v položaju državnega tožilca po noveli ZKP-O

5. maj
Spremembe v položaju državnega tožilca po noveli ZKP-O

Državni zbor je konec lanskega leta sprejel že 15. novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O), ki je začela veljati 13. januarja letos, večina njenih določb pa se začne uporabljati 13. maja. Ne glede na to, da ta novela ni tako obsežna kot novela ZKP-N, pa so z njo kljub temu uveljavljene številne pomembne spremembe, med katerimi so tudi spremembe, ki posegajo v položaj državnega tožilca. Glavno vodilo zakonodajalca pri sprejemanju teh sprememb je bilo zagotoviti, da bi bil potek kazenskega postopka še hitrejši in učinkovitejši, s čimer se spoštuje tudi pravica udeležencev kazenskega postopka oziroma obdolženca in oškodovanca do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K

10. mar.
Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K

Novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K,  sprejeta 27. januarja 2021, prinaša številne novosti v delovanju gospodarskih subjektov. Primarni cilj novele je bil tudi tokrat uskladitev z evropskim pravom družb, ki se nenehno spreminja oziroma nadgrajuje. Z najnovejšo novelo je bil ZGD-1 usklajen z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev.

Ob tem pa so bila urejena še številna druga vprašanja, ki niso neposredno povezana z implementacijo.

Preberi več

V veljavo je stopil novi, osmi protikoronski paket pomoči

10. feb.
V veljavo je stopil novi, osmi protikoronski paket pomoči

V petek, 5. februarja 2021, je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-191 (v nadaljevanju: PKP 8), ki podaljšuje določene ukrepe iz prejšnjega protikoronskega paketa in uvaja nekatere nove ukrepe, predvsem s področja socialne varnosti.

 

Preberi več

Kaj prinašajo nove Posebne gradbene uzance 2020?

16. dec.
Kaj prinašajo nove Posebne gradbene uzance 2020?

Slovensko gradbeno pravo je bogatejše za Nove Posebne gradbene uzance (PGU 2020), ki bodo nadomestile stare uzance, sprejete v Jugoslaviji leta 1977. Starejša pravna teorija uzance opredeljuje kot kodificirane poslovne običaje, sodobnejša pa kot podrobna pravila ožjega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec, temveč najpogosteje združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke).1

Preberi več

Katera so osnovna pravila pri izračunu odpravnine

16. dec.
Katera so osnovna pravila pri izračunu odpravnine

Osnovna pravila pri izračunu odpravnine so:1

1. Pri štetju let zaposlitve pri delodajalcu se štejejo dopolnjena leta zaposlitve.

2. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.2 Za pravne prednike se štejejo delodajalci, pri katerih je delavec opravljal delo, če je bil prevzet na delo k sedanjemu delodajalcu pred uveljavitvijo ZDR oziroma ZDR-1. V delovno dobo se šteje tudi delo pri predhodnih delodajalcih, če se je sedanji delodajalec tako obvezal v pogodbi o zaposlitvi.

Preberi več

Zavarovanje tveganj v gradbeništvu

18. nov.
Zavarovanje tveganj v gradbeništvu

V gradbenih projektih se srečujemo z različnimi vrstami tveganja, od plačilnega tveganja do tveganj dobre izvedbe, pravočasnih rokov, odprave napak … Nekatera tveganja so na strani naročnika, druga na strani izvajalcev, podizvajalcev, dobaviteljev, in če temu dodamo še tveganje zaradi tujih, ne dobro poznanih partnerjev ali morda tujega prava, smo pred kompleksnim vprašanjem – kako se zaščitimo pred vsemi dejavniki tveganj (ali vsaj zmanjšamo njihovo tveganje).

Preberi več

Kateri so pogoji za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov?

8. jul.
Kateri so pogoji za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov?

Pogoje za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov določajo drugi do sedmi odstavek 37. člena GDPR. Pri tem je seveda najpomembnejši peti odstavek, saj ta določa lastnosti osebe, ki je pooblaščena oseba za varstvo podatkov. Te so:
– poklicne odlike na področju varstva osebnih podatkov,
– zlasti strokovno znanje o zakonodaji in praksi na področju varstva osebnih podatkov, in
– zmožnost za izpolnjevanje nalog po 39. členu GDPR.

Preberi več

Kakšen je postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve?

24. jun.
Kakšen je postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve?

Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev se začne s pisno prijavo centru za socialno delo, s katero zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik izrazijo željo za posvojitev. Po prejemu pisne prijave center za socialno delo ugotavlja primernost prijavitelja.

Preberi več

Dopolnjevanje ponudb s podizvajalcem

24. jun.
Dopolnjevanje ponudb s podizvajalcem

Številni gospodarski subjekti se pri oddaji ponudb v postopkih javnega naročanja odločajo, da bodo svojo ponudbo oddali s podizvajalci, ki so izpolnitveni pomočniki izvajalca, s pomočjo katerih izvajalec lahko udejanji predmet pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri čemer za delo oziroma storitve podizvajalca v celoti odgovarja sam. ZJN-3 podizvajalca definira kot gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.1 

Preberi več

Zakon o splošnem upravnem postopku in dejavniki, ki vplivajo na njegovo izvrševanje – ob novem komentarju zakona

27. maj
Zakon o splošnem upravnem postopku in dejavniki, ki vplivajo na njegovo izvrševanje – ob novem komentarju zakona

Ob izidu težko pričakovanega prvega dela novega komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je treba izpostaviti tudi določena vprašanja, ki jih ta zakon ne rešuje in se zato z odgovori nanje v komentarju bralec ne bo srečal. Ker pa neposredno vplivajo na izvrševanje samega upravnega postopka, jih želim kot eden od urednikov novega dela posebej osvetliti.

Preberi več

ZDR-1 s praktičnimi uvodnimi pojasnili

27. maj
ZDR-1 s praktičnimi uvodnimi pojasnili

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)1 je od svoje uveljavitve 12. aprila 2013 doživel en popravek2 in šest sprememb. S svojimi odločitvami in stališči ne skopari niti sodna praksa. Kljub temu pa v praksi ostaja še veliko odprtih vprašanj.

Preberi več

Ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mogoča tudi zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe?

4. mar.
Ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mogoča tudi zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe?

Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače1 oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.2 ZDR-1 pa hkrati začasno nezmožnost za delo, ugotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, izrecno opredeljuje za neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.3

Preberi več

Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

4. mar.
Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

Vrhovno sodišče RS je s sodbo1 z dne 23. januarja 2020 ponovno pritrdilo stališču banke, ki je po besedah Vrhovnega sodišča RS ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. 

Ustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost banke

Vrhovno sodišče RS je opozorilo, da je od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika mogoče pričakovati, da se zaveda, da se kredit v evrih razlikuje od kredita v švicarskih frankih predvsem zaradi prevzema valutnega tveganja in da se razmerje med evrom in švicarskim frankom lahko spremeni.

Preberi več

Konferenca Novi izzivi 2020

5. feb.
Konferenca Novi izzivi 2020

Konferenca Novi izzivi se je uveljavila kot prireditev, na kateri se udeleženci iz finančne in drugih, s plačili in podatki povezanih dejavnosti neposredno seznanijo z novosti tega področja. Obenem je konferenca prostor za srečanje in pogovor udeležencev iz različnih dejavnosti ter tudi s predstavniki državnih organov, prav tako pa ponuja priložnost za izjave za medije.

Preberi več

Kdaj in kako oddati evidenčno naročilo?

22. jan.
Kdaj in kako oddati evidenčno naročilo?

Evidenčna naročila so tista javna naročila, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti za uporabo zakona iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3.1 Pri teh naročilih naročniku ni treba upoštevati določil zakona, razen tistih, navedenih v drugem odstavku 21. člena ZJN-3.

Preberi več

Zaposlovanje na črno po KZ-1

22. jan.
Zaposlovanje na črno po KZ-1

Evropska komisija z izrazom »neprijavljeno delo« poimenuje »vsako neplačano dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem«.1 To pomeni, da delo ni prijavljeno davčnim organom ali nosilcem socialnega zavarovanja ali ni prijavljeno za namene delovnopravnega varstva. Tako problematiko je obravnavala tudi Mednarodna organizacija dela, ki je za podobne pojave uporabljala različne pojme. To po eni strani kaže na dejstvo, da se s temi vprašanji ukvarjajo tudi na mednarodni ravni, po drugi strani pa tudi dejstvo, da se za podobne pojave uporablja različno izrazje. Pomembno je, da je treba kljub temu pri inkriminaciji v 199. členu KZ-1 dosledno razlikovati dva pojma, ki ju kot različna opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), in sicer delo na črno in zaposlovanje na črno.

Preberi več

Z delom začela Uprava za informacijsko varnost – nove obveznosti

22. jan.
Z delom začela Uprava za informacijsko varnost – nove obveznosti

1. januarja 2020 je začela delovati Uprava za informacijsko varnost (UIV), ki bo bdela nad informacijsko varnostjo organov državne uprave, izvajalcev bistvenih storitev ponudnikov digitalnih storitev. Med drugimi nalogami bo uprava imela tudi inšpekcijska pooblastila.

Preberi več

Legalizacija objektov, kako in zakaj?

11. dec.
Legalizacija objektov, kako in zakaj?

Graditev vseh objektov v Republiki Sloveniji je v javnem interesu. Javni interes po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr,) predstavljajo varnost objektov, spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

Preberi več

Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

2. okt.
Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

V sredini septembra je potekal osrednji kazenskopravni dogodek leta. Na dvodnevnem seminarju z naslovom »Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi« v prostorih družbe Uradni list Republike Slovenije so bila obravnavana nekatera od najzahtevnejših dogmatičnih vprašanj, s katerimi so se srečali avtorji pri pisanju prvega vseobsežnega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1).

Preberi več

Znanstveni komentar Kazenskega zakonika (KZ-1)

16. sep.
Znanstveni komentar Kazenskega zakonika (KZ-1)

Po petih letih za sodno prakso in zakonodajalca uporabno delo

»Znanstveni komentar Kazenskega zakonika (KZ-1), ki sta ga v treh knjigah na več kot 3.600 straneh izdala Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Uradni list Republike Slovenije, je daleč najbolj celovit pregled posebnega dela kazenskega zakona, kar ga je Slovenija videla,« je na predstavitvi po zaključku 5-letnega raziskovalno založniškega projekta povedala ena od treh urednikov, izredna profesorica s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Katja Filipčič. Urednika sta bila sicer še prof. dr. Damjan Korošec z iste fakultete in pa, za gospodarska kazniva dejanja, odvetnik Stojan Zdolšek.

Preberi več

Seminar o posebnem delu KZ-1: koristno in aktualno

3. sep.
Seminar o posebnem delu KZ-1: koristno in aktualno

Pred kratkim smo predstavili le dve od kar 15 tem, ki jih bodo vodilni pravni strokovnjaki za posamezna vprašanja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) predstavili na dvodnevnem seminarju, 10. in 11. septembra 2019. Ena od osrednjih tem dogodka bodo tako tudi spolna kazniva dejanja.

Preberi več

Stiki pod nadzorom po Družinskem zakoniku

21. avg.
Stiki pod nadzorom po Družinskem zakoniku

Družinski zakonik (DZ)1 je v 163. členu določil, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Stiki pod nadzorom niso novost, saj so potekali že doslej. Bistvena sprememba po DZ pa je, da se stiki pod nadzorom določajo le v okviru začasne odredbe, kar pomeni, da stikov pod nadzorom ni mogoče več določiti s končno odločbo.2

Preberi več

Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

16. apr.
Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

Vedno pogosteje se v praksi pojavljajo dileme, ki kažejo na potrebo po pravilni razlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in drugih posebnih procesnih ureditev, tudi z vidika skladnosti postopkov z Ustavo RS ter na njeni podlagi sprejetimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Preberi več

Recenzija - Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

15. apr.
Recenzija - Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

Gradbeni zakon ( GZ )1 je v veljavi dobro leto, od tega se uporablja že pol leta. Avtoričin uvodni del k zakonu je pomemben, saj kot soustvarjalka GZ suvereno pojasni njegova temeljna izhodišča, vsebino in cilje nove gradbene zakonodaje. Knjiga2 ima dva dela. Prvi vsebuje uvodna pojasnila z 12 poglavji na 120 straneh, kjer so opisane ključne vsebinske spremembe nove zakonodaje. V drugem delu knjige je GZ , ki se zaključi s stvarnim kazalom. Knjigo na 227 straneh je februarja 2018 izdala založba Uradni list RS.

Preberi več

Ste pripravljeni na strastno vožnjo?

4. apr.
Ste pripravljeni na strastno vožnjo?

Alfa Romeo že od nekdaj ustvarja modele brezčasne lepote in tehnološko naprednih rešitev, z nezamenljivim užitkom v vožnji. Z modelom Stelvio, svojim prvim SUV modelom, je postavila nov mejnik v svoji bogati, več kot 100-letni zgodovini, ter ponovno združila strast in zmogljivost.

Preberi več

Problematika pooblaščenih inženirjev

29. mar.
Problematika pooblaščenih inženirjev

S 1. junijem 2018 sta se začela uporabljati nov Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ). Po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) so »odgovorni vodje del« in »odgovorni nadzorniki« po opravljenem strokovnem izpitu z vpisom v imenik Inženirske zbornice Slovenije (IZS) pridobili poseben status »pooblaščenega inženirja« za določena dela. Regulirani poklici po ZGO-1 so bili: odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del, odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del, odgovorni revident in odgovorni geodet.

Preberi več

Od evolucije trga tehnologije do razvoja pametnih mest

14. mar.
Od evolucije trga tehnologije do razvoja pametnih mest

Letošnja konferenca Novi izzivi v plačilnih storitvah in trženju, v rokah organizacije UL RS, bo namenjena digitalizaciji storitev na področju brezgotovinskega plačevanja in pametnih mest oziroma pametnih skupnosti.

Preberi več

Več kot 4.000 strani rokopisa - napredek morda še sledi

25. feb.
Več kot 4.000 strani rokopisa - napredek morda še sledi

V eni od prejšnjih izdaj e-biltena Uradnega lista Republike Slovenije sem opisal velikost in na splošno pogled urednikov na projekt velikega znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika (KZ-1), prvega takega pri nas. Trajal je skoraj štiri leta, združeval več kot 100 ljudi in dva izmed pomembnejših založnikov pravne literature pri nas, imel podporo Javne agencije za raziskovalni razvoj RS, a razumljivo je, da se bo ocenjeval po poglobljenosti raziskovalnega dela, kakovosti prikaza in analiz ter tudi po uporabnosti rezultatov. Predstavitvi razlogov, zakaj smo na naše delo avtorji ponosni, sledi zgolj nekaj uvodnih ugotovitev našega raziskovalnega projekta, ki je znašal na koncu, to moram poudariti, več kot 4.000 strani rokopisa!

Preberi več

Pravna fakulteta v Ljubljani z novimi programi specializacije – prijave do 15. 2. 2019!

13. feb.
Pravna fakulteta v Ljubljani z novimi programi specializacije – prijave do 15. 2. 2019!

"The Future of Europe is a learning Europe"
S t. i. in precej kritizirano bolonjsko reformo je postal pravniški študij dvostopenjski, v trajanju skupaj pet let, pravniški državni izpit (PDI) pa lahko opravljaš šele po zaključeni drugi stopnji, ko si (po novem) magister prava. V skladu s prejšnjo ureditvijo je bil magister pravnih znanosti ali katerih drugih znanosti nekdo, ki je opravil znanstveni magisterij, kar je lahko zapisal spredaj, pred imenom. Predvsem pa je lahko, če ni imel ravno ambicij za vsaj triletni doktorski študij (od študijskega leta 2019/2020 bo na Pravni fakulteti v Ljubljani ta štiriletni), opravil neko formalno izobraževanje na priznani instituciji v okviru formalno priznanega (t. i. akreditiranega) izobraževanja. In pridobil želeni naziv. Sedaj tega ni več, zakonodaja ne pozna več specialističnega in tudi ne znanstvenega magistrskega študija, tako da vmesne možnosti ni več: recimo temu osnovna univerzitetna izobrazba (II. bolonjska stopnja) na eni in doktorat znanosti na drugi strani.

Preberi več

Kdaj je kršitev naročnika razlog za ugoditev zahtevka za revizijo?

24. sep.
Kdaj je kršitev naročnika razlog za ugoditev zahtevka za revizijo?

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa, da se zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Preverite, kdaj naročnik v predrevizijskem postopku in Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ne bosta ugodila zahtevku za revizijo.

Preberi več

Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

20. jun.
Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

Zagotovo ste že slišali za prispodobo, ki volitve primerja z naravno nesrečo. V dobesednem pomenu, ne v prenesenem: nikoli ni ob neki aktivnosti hkrati angažiranih toliko ljudi v tako časovno strnjenem obdobju. Za množico sodelujočih v volilnem procesu je pričujoča publikacija izvrsten praktičen priročnik publikacija Lokalne volitve 2018, ki poljudno in pregledno pojasni namen zakonodajalca, ki je lokalne volitve uredil s sicer strokovno zahtevnim predpisom.

Lokalne volitve so po svoji naravi precej bolj organizacijsko in vsebinsko zahtevne od državnih, saj se v 212 občinah lahko zgodi kar enajst različnih kombinacij volilnih sistemov in izračunov mandatov. Od najpreprostejšega primera, ko je občina ena volilna enota, nima ožjih delov občin in tam ne prebivajo pripadniki narodnih ali romske skupnosti, pa do takšnega, kjer v eni občini v več volilnih enotah volijo članice in člane občinskega sveta, članice in člane svetov ožjih delov občine pa predstavnika madžarske narodne skupnosti in pripadnika romske skupnosti. Ko ob bok spolnim kvotam in zadrgi postavimo še preferenčne glasove in tujce z volilno pravico, je mera polna.

Preberi več

Uredba o upravnem poslovanju

20. jun.
Uredba o upravnem poslovanju

Z novo Uredbo o upravnem poslovanju, ki je začela veljati 17. aprila 2018, so deloma dopolnjena ali spremenjena uveljavljena pravila in standardi dolžnega poslovanja upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil s strankami, njihovo poslovanje z dokumentarnim gradivom, opravljanje z zgradbami, prostori, opremo, zagotavljanje varnosti idr.

Eden od ciljev nove uredbe je bil vzpostaviti normativne pogoje za celovito elektronsko poslovanje tako znotraj posameznih organov javne uprave kot tudi med omenjenimi organi in v največji meri tudi v razmerju do uporabnikov storitev. Uredba odločneje, kot je veljalo do sedaj, uvaja brezpapirno poslovanje. Ob načelni usmeritvi, da organi med seboj praviloma poslujejo le z dokumenti v elektronski obliki, je omogočeno pretvarjanje dokumentov iz fizične v elektronsko obliko in obratno. Izvorna fizična oblika dokumenta ni več ovira za nadaljnje elektronsko poslovanje, če to omogočajo tehnične možnosti.

Organ lahko dokument v fizični obliki s skeniranjem pretvori v elektronsko obliko in z njim posluje elektronsko. Hkrati lahko dokument, ki je pri organu nastal v elektronski obliki, pretvori v fizično obliko, če na primer naslovnik nima ustreznega elektronskega naslova. S pravilno potrditvijo kopije je dokumentu priznana dokazna vrednost, ki je v veliki meri primerljiva z izvirnikom. To bo omogočilo enostavnejše in bolj ekonomično poslovanje z dokumentarnim gradivom, saj bodo organi lahko poslovali in hranili le dokumente v elektronski obliki.

Preberi več

Poznate zgodovino zemljiške knjige?

6. jun.
Poznate zgodovino zemljiške knjige?

V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.

Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.1

Preberi več

Katere so obvezne sestavine zahtevka za revizijo?

6. jun.
Katere so obvezne sestavine zahtevka za revizijo?

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo so opredeljene v 15. členu ZPVPJN, ki je bil z ZPVPJN-B nekoliko spremenjen, in sicer tako glede oblikovne strukture člena kot tudi z odpravo zahteve po navedbi, »ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada« (slednja navedba torej ni več obvezna sestavina zahtevka).

Kadar se pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje:

–   imena in naslova vlagatelja zahtevka ter kontaktne osebe,

–   imena naročnika,

–   oznake javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,

–   predmeta javnega naročila ali

–   pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem.

Preberi več

Zakon o javnem naročanju

23. maj
Zakon o javnem naročanju

Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem1 (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)2 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.3 Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,4 med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,5 dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.6 Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,7 implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.

Preberi več

Civilno medicinsko pravo

23. maj
Civilno medicinsko pravo

Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.

Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.

Preberi več

Razveza zakonske zveze na tožbo

9. maj
Razveza zakonske zveze na tožbo

Zakonca, ki imata skupne otroke, nad katerimi imata starševsko skrb, se po DZ, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.1 Predhodno svetovanje se podobno kot nekdaj svetovalni razgovor ne izvede, če je eden od zakoncev nerazsoden, neznanega prebivališča, pogrešan ali če eden ali oba zakonca živita v tujini. Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev. Center za socialno delo povabi stranki na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje. O opravljenem predhodnem svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze (prvi in drugi odstavek 204. člena DZ).

Preberi več

Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

25. apr.
Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo se nanaša na roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so urejeni v 25. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17, v nadaljevanju: ZPVPJN). V tem 25. členu so določeni roki, v katerih je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na njihovi presoji pa tudi temelji ena od več procesnih predpostavk za uspešnost vloženega zahtevka za revizijo, to je pravočasnost.

Preberi več

Do višje učinkovitosti in nižjih stroškov s poslovnim kartičnim potovalnim računom

11. apr.
Do višje učinkovitosti in nižjih stroškov s poslovnim kartičnim potovalnim računom

V času vse večjih regulatornih zahtev in sprememb se banke in druge plačilne institucije soočajo z izzivi novih poslovnih modelov, ki morajo temeljiti na povečanem obsegu poslovanja ter dvigu storilnosti in dobičkonosnosti. Odmik od klasičnih kartičnih in plačilnih produktov je tako nujen, s tem pa je povezano iskanje alternativnih, segmentno usmerjenih storitev z večjo dodano vrednostjo. 

Preberi več

Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

10. apr.
Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.

Preberi več

Sredi leta se začne uporabljati novi Gradbeni zakon

28. mar.
Sredi leta se začne uporabljati novi Gradbeni zakon

Gradbeni zakon je začel veljati 17. novembra 2017, vendar se začne uporabljati šele 1. junija 2018. Z dnem uveljavitve zakona je bilo tako omogočeno sprejemanje podzakonskih aktov, potrebnih za njegovo izvajanje, obenem pa je že v času do začetka njegove uporabe mogoče tudi njegovo morebitno spreminjanje.

Za odložitev začetka uporabe zakona se je zakonodajalec odločil, ker je potreben določen čas za prilagoditev spremembam, ki jih prinaša nova zakonodaja, vključno z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami, in ker je treba zagotoviti ustrezno dolgo obdobje, da se vsi deležniki v procesih graditve seznanijo z novostmi v zakonodaji.

Preberi več

Kaj prinašajo zadnje spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju

14. mar.
Kaj prinašajo zadnje spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju

Tudi za zadnjo, že dvanajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, objavljen leta 1998)1 – novelo ZIZ-L,2  ki bo začela veljati 25. marca 2018, lahko trdimo, da ne prinaša bistvenih sprememb in dopolnitev v tistem delu zakona (oziroma izvršilnega postopka), kjer so rešitve zakona izrazito pomanjkljive in nedosledne, torej pri postopku na podlagi verodostojne listine ter v izvršilnem delu zakona. Med tokratnimi temeljnimi cilji, ki jih je zakonodajalec želel doseči z zadnjimi spremembami in dopolnitvami v noveli ZIZ-L,3 lahko najdemo:

  • spremembe in dopolnitve na področju učinkovitega izvajanja uredb in drugih pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno,
  • novo poglavje o izvajanju Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba 655/2014/EU),
  • uvedbo spletnih dražb prodaje premičnin in nepremičnin,
  • varstvo dolžnika pri izvršbi na premičnine in na nepremičnine,
  • izboljšanje instituta seznama dolžnikovega premoženja,
  • prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

Preberi več

Računalniška podpora določa delo kontrolerja

14. mar.
Računalniška podpora določa delo kontrolerja

Kontrolinga si brez kakovostne in zanesljive računalniške podpore ni mogoče predstavljati. Z ustrezno programsko opremo, kot so sodobna orodja Business Inteligence (BI), se kontroler osvobodi rutinskih opravil in se lahko predvsem ukvarja z razlago ekonomskih pojavov in napovedovanjem njihovega razvoja v prihodnosti, spremlja realizacijo plana in uresničevanje ciljev, s tem pa prevzema vlogo aktivnega svetovalca managementu.

Danes se od BI-produktov zahteva, da so hitri, zanesljivi, enostavni za uporabo ter bogati z grafiko in vgrajenimi funkcijami za razne statistične izračune, planiranje, ugotavljanje odmikov, napovedovanje, izračune kazalnikov ipd., in seveda, za dobro integracijo z drugimi (npr. ERP) sistemi v podjetju.

Preberi več

Pika kartica: Sprejemati nove plačilne storitve ali jih ustvarjati?

14. mar.
Pika kartica: Sprejemati nove plačilne storitve ali jih ustvarjati?

Kupec se spreminja, z novimi tehnologijami se vse odvija precej hitreje. Najpomembnejša je priročnost, kupec si želi enostaven in hiter nakup. Hitro izkoristi možnosti, ki jih tehnološko okolje ponuja, in pri novih nacinih plačevanja ni nič drugače. Pri tem je pomembno zaupanje, nakup mora biti varen. PSD2 in GDPR nam dajeta dobro osnovo za ustvarjanje zaupanja v pravo nakupno-plačilno izkušnjo. Bomo opazovali ta razvoj ali bolj konkretno izkoristili izziv?

Kako se naš kupec spreminja? Kakšen je sodobni kupec? Predvsem ima vse bolj zahtevna pričakovanja. Želi enostaven, hiter in varen nakup. Moti ga preveč (nerelevantnih) možnosti in informacij, njihovo iskanje, izgubljanje časa v vrsti. Ne želi si več osebnega stika in klepeta s prodajnim osebjem. Raje nakup opravi sam in je nekako ponosen na svojo samostojnost in učinkovitost. Še vedno pa pričakuje nagrado za obisk trgovine oziroma opravljen nakup, pri čemer išce posebne prilagojene ugodnosti. Priročnost je naša nova mantra.

V Mercatorju se spremenjenim navadam kupcev na tem področju ne samo prilagajamo, temveč si ob spremembah postavimo tudi kakšen dodaten izziv. Tako smo pred 20 leti kot prvi trgovec v Sloveniji ustvarili spletno trgovino z izdelki za vsakodnevno rabo. Pozneje smo tudi prvi postavili samopostrežne blagajne (TIK-TAK). Omogočili smo storitev nakupovanja prek aparata M Sken in mobilno aplikacijo M Sken Mobile, s katerima kupec izdelke že pri policah skenira sam in nato na blagajni le konča nakup s plačilom. Kot prvi trgovec smo omogočili nakupovanje z mobilno aplikacijo MOJ M direktno z nakupovalnih listkov na aplikaciji.

Preberi več

Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

28. feb.
Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Vabimo vas na seminar, na katerem boste izvedeli, kako spremenjene postopke najenostavneje vpeljete v svojo organizacijo javnega naročanja. Namenjen je naročnikom, ki izvajajo javna naročila, in tudi ponudnikom, ki bodo morali oddajati elektronske ponudbe v postopkih javnega naročanja. 

Preberi več

Novi Gradbeni zakon

28. feb.
Novi Gradbeni zakon

V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.

Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).

Preberi več

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

14. feb.
Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E)1 sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja. A ne glede na opustitev te "drastične" spremembe je novela KZ-1E prinesla kar nekaj novosti, zato je nadvse dobrodošlo celovito prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika s prenovljenim stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška in dr. Sabine Zgaga, z okrepljenimi novostmi v besedilu in uvodnimi pojasnili profesorja dr. Matjaža Ambroža, združeno v knjigi Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E založbe Uradni list Republike Slovenije.3 Lepa dopolnitev je tudi besedilo Zakona o odgovornosti pravnih oseb (ZOPOKD),4 ki je zdaj že kar tradicionalen dodatek h knjigi.

Preberi več

Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

31. jan.
Prihajajoče spremembe pri brezgotovinskih plačilih

Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

V Evropski uniji je z januarjem napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti v dejavnosti plačilnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.

Začenja se novo poglavje boja za bližino uporabniku. Svetovna analitska podjetja napovedujejo, da je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!

Preberi več

Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

31. jan.
Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

V okviru napake v zdravljenju1 se postavlja vprašanje, ali je odgovornost zdravnika podana že v primeru objektivne kršitve pravil stroke ali pa mora biti podana tudi krivda zdravnika. Objektivna presoja kršitve pravil stroke je odločilna pri odgovoru na vprašanje protipravnosti ravnanja, vključitev oziroma izključitev subjektivnih elementov pa je pomembna za opredelitev narave odgovornosti: ali je odgovornost krivdna ali objektivna.

Prevladujoče je stališče, ki se zavzema za presojanje zdravnikove subjektivne odgovornosti. To so primeri, ko zdravnik ravna v nasprotju s pravili stroke, vendar mu glede tega ne moremo pripisati krivde (preutrujenost v izjemnih primerih, naravne nesreče, epidemije, vojna, neustrezna organizacija zdravstvene službe itd.).

Preberi več

Obveznosti naročnika v zvezi z evidenčnimi naročili

31. jan.
Obveznosti naročnika v zvezi z evidenčnimi naročili

ZJN-31 v 21. členu določa mejne vrednosti za uporabo zakona. Če je ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV nižja od mejnih vrednosti, navedenih v prvem odstavku 21. člena ZJN-3, govorimo o tako imenovanih evidenčnih naročilih.

Za ta naročila bistveni deli zakona, ki urejajo javno naročanje, ne veljajo, naročnik pa je dolžan upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, ki jih zagotavlja tako, kot to določa drugi odstavek 21. člena ZJN-3.

Naročnik mora torej v zvezi s temi naročili voditi evidenco o njihovi oddaji, ki mora zajemati vsaj vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta ter vrednost v evrih brez DDV. Enkrat na leto mora v skladu s 106. členom ZJN-3 sporočiti statistične podatke, in sicer podatke o skupnem številu in skupni vrednosti evidenčnih naročil, ločeno glede na področje javnega naročanja (splošno/infrastrukturno/obrambno in varnostno) in vrsto predmeta (blago/storitve/gradnje), ter v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 objaviti seznam oddanih evidenčnih naročil v vrednosti 10.000 EUR brez DDV in več, ki mora vsebovati podatek o vrsti predmeta (blago/storitve/gradnje), navedbo oziroma opis predmeta, vrednost v evrih brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta oziroma izbranega ponudnika. Seznam oddanih evidenčnih naročil mora naročnik objaviti na svoji spletni strani ali portalu javnih naročil.

Preberi več

Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

3. jan.
Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

DZ se je na kritiko ZZZDR, da morajo zakonske določbe omogočiti, da skrb staršev za otroka, zlasti takega, ki nima več živih staršev, nadomestijo člani razširjene družine, odzval z določbo o podelitvi starševske skrbi sorodniku (231. člen DZ).

Starševsko skrb lahko sodišče podeli samo sorodniku otroka, ki nima več živih staršev, in samo, če je to v otrokovo korist. Sorodnik, ki je pripravljen prevzeti starševsko skrb, mora izpolnjevati pogoja starostne razlike in primernih osebnih lastnosti, ki sta sicer predpisana za posvojitelje.1 Za sorodnika, kateremu lahko sodišče podeli starševsko skrb, šteje samo sorodnik, ki ga kot takega opredeljuje DZ. Sorodnik po DZ je oseba, ki je z otrokom v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena2 ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Na tej podlagi lahko sodišče podeli starševsko skrb dedu za vnuka ali vnukinjo, babici za vnuka ali vnukinjo, bratu ali sestri za svojega brata ali sestro, teti ali stricu za nečaka ali nečakinjo, nečaku ali nečakinji za svojo precej mlajšo teto ali strica, bratrancu ali sestrični za svojega bratranca ali sestrično, sorodniku za bratove ali sestrine vnuke. Določba, po kateri je sorodnik samo oseba v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, velja tudi v razmerju polsorodstva (na primer med polbrati in polsestrami).

Preberi več

Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

20. dec.
Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlagatelj novele KZ-1E se je od te rešitve odvrnil in se vrnil h konceptu stranske kazni, pri čemer je upošteval Direktivo 2004/38/ES, ki določa posebne pogoje za izrek te stranske kazni državljanom Evropske unije in njihovim družinskim članom.1 Predlagatelj je te pogoje predvidel univerzalno, torej za vse storilce kaznivih dejanj ne glede na državljanstvo. Izgon tujca iz države se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (dopolnjeni tretji odstavek 44. člena KZ-1). 

Preberi več

Razlogi za odvzem starševske skrbi

6. dec.
Razlogi za odvzem starševske skrbi

Odvzem starševske skrbi je najtežji poseg v pravice staršev. V DZ je urejen podobno kot odvzem roditeljske pravice v ZZZDR. Sodišče odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bodo starši lahko ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Zakonodajalec predpostavlja, da take okoliščine obstajajo, če so starši hudo kršili obveznosti ali zlorabili pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, če so otroka zapustili ali s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli zanj. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema.

Preberi več

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

6. dec.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Data Protection Officer (DPO)

Obveza imenovati pooblaščeno uradno osebo za varstvo osebnih podatkov (DPO – Data Protection Officer) je ena od pomembnejših novosti, ki jih prinaša evropska Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

Kdo mora do maja 2018 imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov?

Preberi več

Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

6. dec.
Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati.1 V skladu s sodno prakso takšna izjava zavarovanca predstavlja zastavo prihodnje pogojne terjatve, katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe.2 Vinkulacija je smiselna in utemeljena, če je dana v korist tistega, ki ima materialni interes do zavarovalnine, če nastopi škodni primer.3 Vinkulacija ni prenos zavarovalne pogodbe (assignment insurance contract), sprememba pogodbenih strank in tudi ne prenos pravic iz zavarovalne pogodbe (assignment of policy), prenos lastniške pravice na zavarovani stvari, prenos police in prenos posamezne pravice – indosament. Z vinkulacijo se ne spreminjajo položaj in lastnosti zavarovanca.

Preberi več

Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

22. nov.
Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

Kljub načelni redundantnosti vsebine četrtega odstavka 187. člena KZ-1 (Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu) naj ne bo odveč opozorilo, da posebna slovenska zakonodaja (s področja zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog), ki naj bi urejala programe nadzorovane uporabe droge v smislu obravnavane inkriminacije, nudi le zelo pomanjkljivo, tako rekoč povsem trhlo ogrodje za izključevanje protipravnosti na primer vzpostavljanja in obratovanja tako imenovanih varnih sob za uživanje prepovedanih drog kot organizirane oblike zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog.

Preberi več

Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

8. nov.
Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

Podaljševanje rokov izvedbe je v javnem naročanju povezano z ureditvijo instituta spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri tem pa se prepletata dve pravni ureditvi – splošnejša ureditev po pravilih civilnega prava ter specialnejša ureditev po pravu javnih naročil. Za prvo je značilno načelo prostega urejanja medsebojnih razmerij, ki je določeno v 3. členu OZ1, medtem ko pravo javnih naročil zasleduje cilj zagotoviti enakopravnost in konkurenco med udeleženimi akterji skladno s 5. in 7. členom ZJN-32. Načeli implicirata omejeno avtonomijo pogodbenih strank, za razliko od splošnih pravil civilnega prava, po katerih lahko stranki pogodbo kadarkoli ob doseženem soglasju spremenita (če je taka sprememba v okviru načela dispozitivnosti pogodbenih razmerij). OZ za spremembo pogodbe (načeloma) zahteva zgolj soglasje volj, medtem ko ZJN-3 za spremembo določa še posebne pogoje.

Preberi več

Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

24. okt.
Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Vsaka stranka delovnega razmerja lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. To pomeni, da delavec in delodajalec ne moreta odpovedati pogodbe o zaposlitvi le v nekem delu – na primer v členu, ki posamezni stranki ne ustreza. Če bosta hoteli pogodbeni stranki spremeniti le posamezne dele pogodbe, potem bosta to morali storiti vzajemno oziroma s soglasjem volj obeh strank (49. do 52. člen ZDR-1).1

Delodajalec mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v pisni obliki.2 Izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more podati zgolj ustno, ker takšna izjava ne zavezuje.3

Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.4

Preberi več

Razpisna dokumentacija pri pogodbah FIDIC

11. okt.
Razpisna dokumentacija pri pogodbah FIDIC

Posebnosti pogodb FIDIC je treba upoštevati tudi pri pripravi razpisne dokumentacije. V slovenskem prostoru največ razpisnih dokumentacij pripravijo naročniki, ki so zavezanci za javna naročila, čeprav tudi zasebni gospodarski subjekti pred večjimi projekti, ki jih bodo vodili po knjigah FIDIC, pripravljajo razpisne dokumentacije, na podlagi katerih lahko ponudniki oddajo svoje ponudbe.

Priprava razpisne dokumentacije je izrednega pomena, saj so celotna razpisna dokumentacija in vsi sestavni deli pogodbe adhezijski dokumenti. Zanje velja, da imajo ponudniki položaj šibkejše stranke, saj dokumentacijo pripravi naročnik enostransko. Adhezijske dokumente je treba v skladu s 83. členom OZ razlagati v korist šibkejše pogodbene stranke in ne v korist močnejše, ki jih je pripravljala. Do iste ugotovitve, torej, da določb razpisne dokumentacije in pogodbe ni mogoče razlagati v škodo ponudnika, pripeljejo tudi druge določbe OZ, in sicer načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ, ki je temeljno načelo obligacijskega prava. Vestnost in poštenje terjata od udeležencev, da si pri sklepanju in izvrševanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotnih strank.

Preberi več

Učinkovito javno naročanje za Slovenijo in Evropo

11. okt.
Učinkovito javno naročanje za Slovenijo in Evropo

Evropska komisija je 3. oktobra 2017 za okrepitev enotnega trga in v okviru nenehnih prizadevanj za spodbujanje naložb v EU predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno izvajanje javnega naročanja, pri katerem bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije ter tako poenostavili in pospešili postopki (Communication from the Commission to the Institutions: Making Public Procurement work in and for Europe).

Preberi več

Slovenija potrebuje dobro usposobljene kadre

13. sep.
Slovenija potrebuje dobro usposobljene kadre

Brez znanja ni napredka, je ena od številnih misli o pomenu znanja in izobrazbe – tako za posameznika kot družbo. Zato so naložbe v dodatno znanje v dobro tako posamezniku kot podjetju. Posebno težo v pisani paleti znanj imajo tista formalno priznana. Nedavno se je nabor uradnih kvalifikacij povečal za tri nove profile strokovnjakov.

Uradni list Republike Slovenije je na pobudo trga pristojnemu ministrstvu podal predlog, da v sistem kvalifikacij vključi še tiste s področja javnih naročilkoncesij in javnozasebnih partnerstev in gradbenih pogodb FIDIC (op. p. FIDIC je francoski akronim za mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev, ki so jo leta 1913 ustanovila tri nacionalna združenja svetovalnih inženirjev v Evropi).

Preberi več

Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

30. avg.
Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

Uradni list RS septembra organizira že 6. strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja, ki je znano kot Kongres javnega naročanja. Kongres je največji tovrstni dogodek pri nas, ki vsako leto privabi številne naročnike in ponudnike. Množičnost udeležbe je treba pripisati predvsem dejstvoma, da je kongres naravnan izrazito praktično ter da se organizator vsako leto potrudi, da udeleženci dobijo dogovore na svoje dileme in vprašanja v praksi. Tradicionalni kongres javnega naročanja bo letos potekal v znamenju odgovorov v zvezi z dilemami, na katera praksa še ni dala zanesljivih odgovorov, oziroma v zvezi z dilemami, ki v praksi zbujajo največ pomislekov.

Preberi več

Previdneje na Facebooku: novela KZ-1E razširja inkriminacijo zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1)

30. avg.
Previdneje na Facebooku: novela KZ-1E razširja inkriminacijo zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1)

Z novelo KZ-1E je v 143. členu KZ-1 dodana nova izvršitvena oblika, ki se nanaša na objavo posnetkov ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe. S tem novela KZ-1E ureja področje, ki je bilo prej pomanjkljivo urejeno, kar je mogoče ponazoriti z naslednjo zadevo iz sodne prakse (Okrajno sodišče v Kočevju št. I K 76261/2010-22, Višje sodišče v Ljubljani št. II Kp 76261/2010-29 in Vrhovno sodišče RS št. I Ips 76261/2010).

Preberi več

Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

30. avg.
Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Za vsakega udeleženca v pogovoru seveda nekaj drugega.

Zaposleni z vsakim pogovorom s svojim
vodjem dobijo smernice za uspešno delo na svojem področju. Pridobijo informacije, kaj se od njih pričakuje, ter informacije o dosedanjem delu in uspešnosti pri njem. Priložnost imajo predati svoja mnenja in predloge ter ne nazadnje bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul.
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

5. jul.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.

Pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč vselej aktualna tema, zakonsko pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi zelo določno regulirana. Je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ta način prenehanja pa je odvisen od volje ene stranke in iz tega razloga ga druga pogodbena stranka pogosto sprejme negativno. Pogosteje do tega pride ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca, ki je v delovnem razmerju ekonomsko močnejša stranka in ga (praviloma) prenehanje pogodbenega razmerja ne prizadene v tolikšni meri. Zaradi podrejenega pravnega in ekonomskega položaja delavca so v pravnih virih delovnega prava za delodajalce določene številne vsebinske in postopkovne omejitve. Njihovo upoštevanje je velikega pomena, saj lahko v nasprotnem primeru na podlagi ustreznih zahtevkov sodišče v sodnem sporu presodi, da je bila odpoved podana nezakonito, delavca "reintegrira" ter naloži delodajalcu plačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih bi bil delavec upravičen v vmesnem obdobju. Pomembnost teme je razvidna tudi iz prakse, saj pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca prihaja do največ individualnih delovnih sporov.

Preberi več

Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?

24. maj
Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec izplačati regres delavcu najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

ZDR-1 v 31. členu med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi določa tudi način izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, če gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas. To navedeno v praksi pomeni, da v primeru, ko delavec pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, ker se zaposli med letom ali pa mu med letom pogodba o zaposlitvi preneha veljati, delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določita, na kakšen način bo delavec izrabil sorazmerni del letnega dopusta: lahko se dogovorita, da ga izrabi vsak mesec 1/12 ali poljubno ipd.

Preberi več

Plačevanje v prihodnosti

24. maj
Plačevanje v prihodnosti

V Abanki smo z veseljem sprejeli vabilo za sodelovanje na konferenci Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev. Nove tehnologije narekujejo in omogočajo spreminjanje plačil in tudi plačilnih navad, kar pomeni ključne poslovne izzive za banko. Uporaba pametnih telefonov, ki so v bistvu zmogljivi računalniki, se čedalje bolj povečuje. Uporabniki želijo na svoji mobilni napravi opraviti vse dnevne in tudi manj rutinske aktivnosti (nakupovati, spremljati dogodke ipd.) – preprosto, kjerkoli in kadarkoli.

Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

Kontroling je več kot le priprava poročil za management

10. maj
Kontroling je več kot le priprava poročil za management

V povezavi s kontrolingom in nalogami kontrolerja si največkrat predstavljamo pripravo planov in pripravo poročil; to sta res področji, ki dandanes v podjetjih najbolj zaposlujeta kontrolerje. V vsakdanji poslovni praksi opažam, da je veliko kontrolerjevega časa namenjenega prav zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za pripravo poročil, in potem zmanjka časa za analizo podatkov in svetovanje managerjem (oziroma odgovornim osebam).

Bistvo
kontrolinga je v tem, da vsaka odgovorna oseba deluje in odloča ciljno usmerjeno. Cilji so postavljeni v letnih planih in dogovorih. Ni smiselno, da ima dostop do ustreznih informacij le generalni direktor, ki potem na njihovi podlagi »pritiska« na nižje ravni managementa (middle management). Vsaka odgovorna oseba, pristojna in odgovorna za neko (svoje) področje, mora imeti na voljo potrebne informacije za odločanje, in to pravočasno, da se lahko kakovostno odloči.

Preberi več

S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

10. maj
S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

Glavna cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola sta povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti ter s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola na športnih prireditvah. Tako naj bi se preprečila nelegalen vnos in čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih prireditvah. Novost, ki jo prinaša predlog, je omejevanje organizatorjev z dovoljenjem, ki ga bodo lahko izgubili, če ne bodo upoštevali zakonodaje.

Predlagatelji zagovarjajo prepričanje, da športna prireditev ne bi smela biti zgolj prihod na prireditveni prostor, parkiranje, nakup vstopnice, ogled tekme in odhod, temveč naj bi bila družabni dogodek, namenjen srečevanju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S ponudbo hrane in pijače naj bi se obiskovalci tekem torej dalj časa zadržali na območju prireditve, poleg tega pa bi tekme s temi spremembami pridobile tiste gledalce, ki se sedaj raje odločajo za ogled prireditev v bližnjih lokalih ali doma.

Preberi več

Uvedba državnega odvetništva

29. mar.
Uvedba državnega odvetništva

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, so ustanovitev državnega odvetništva kot posebnega državnega organa, preimenovanje državnih pravobranilcev v državne odvetnike, ki bodo javni uslužbenci, ustanovitev neodvisne komisije za presojo ustreznosti kandidatov, ustreznejša določitev subjektov zastopanja, tj. države in državnih organov, pred sodišči v Republiki Sloveniji, predvideva ustreznejšo ureditev zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, ki ju zaradi dveh različnih vidikov zastopanja ureja ločeno.
Predlog zakona ne nazadnje predvideva tudi podrobnejšo opredelitev postopka mirne rešitve spora. Upoštevanje le-tega v predhodnem postopku je tako pogoj za uvedbo pravnega ali drugega postopka, sicer se tožba zavrže. V predlogu zakona je poudarjena tudi svetovalna funkcija, ki naj bi bistveno prispevala k preprečitvi konfliktih situacij še pred uvedbo sodnih in drugih postopkov. V posamezni zadevi sme državni odvetnik k sodelovanju pritegniti tudi zunanje strokovnjake, če potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj ter ko oceni, da bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

Preberi več

Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

1. mar.
Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

Temeljna problema, ki ju ureja (rešuje) Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), sta upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki do njegove uveljavite nista bili primerno urejeni, zaradi česar je ta lastnina postajala »mrtva«; to označujemo kot »izvirni greh« agrarnih skupnosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) iz leta 1994 je vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti uredil tako, da je premoženje vrnil neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki tega premoženja.

Preberi več

Pravdni postopki sedaj racionalnejši

1. mar.
Pravdni postopki sedaj racionalnejši

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

Preberi več

Zakaj se še vedno priporoča izdaja obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

15. feb.
Zakaj se še vedno priporoča izdaja obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

ZDR-1 opušča obveznost predhodnega pisnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlog je v že večkrat zavzetem stališču sodne prakse, da vnaprejšnje obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti bistven pogoj za zakonitost odpovedi.

Delodajalec je po ZDR moral o nameravani
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti delavca pisno1 in ga osebno vročiti vsakemu delavcu. A obvestilo delavcu ni bil pomemben akt v postopku odpovedi in tudi ZDR ni določal posebnega roka, v kolikšnem času pred odpovedjo je moral biti delavec obveščen.2 V povezavi s tem pa je sodišče odločilo, da le dan razlike med obvestilom o nameravani odpovedi in med odpovedjo ni nezakonit, saj ZDR ne določa roka za predhodno obvestilo o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga.3 Sodna praksa je zavzela stališče, da morebitna opustitev obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bila poznejša odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.4

Preberi več

Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

31. jan.
Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

Temeljna funkcija zemljiške knjige je zagotavljati publiciteto lastninske in drugih stvarnih pravic. Zato se te v skladu z vpisnim načelom pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivno naravo. Vpisno načelo in načelo javnosti predvsem varujeta pravni promet, to je tretje pridobitelje pravic na nepremičninah, ki lahko na primer pred nakupom nepremičnine ali podelitvijo hipotekarnega kredita preverijo pravno stanje nepremičnine. Podobno velja za neplačane upnike lastnika nepremičnine, ki se na podlagi pravnega stanja nepremičnine odločajo, ali bodo predlagali izvršbo na to nepremičnino ali pa bodo zaradi pravic tretjih z boljšim vrstnim redom raje posegli po drugih sredstvih izvršbe.

Preberi več

Odstop terjatev v zavarovanje

18. jan.
Odstop terjatev v zavarovanje

SPZ1 je v poglavju o prenosu v zavarovanje uredil poleg prenosa lastninske pravice v zavarovanje tudi odstop terjatve v zavarovanje.
Po izrecni določbi prvega odstavka 207. člena SPZ je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni dogovorjeno drugače, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Tudi za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določbe o odstopu terjatve (drugi odstavek 207. člena SPZ). Določbi OZ2 in SPZ se ne podvajata.

Preberi več

Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

4. jan.
Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

Drugače, kot je bilo urejeno prej, ZJN-3 v petem odstavku 94. člena določa, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno, obveznost pa zavezuje naročnika in glavnega izvajalca samo v primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v ZJN-3, zahteva neposredno plačilo. Skladno z določilom drugega odstavka 94. člena ZJN-3 mora ponudnik, če namerava izvajati javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, v ponudbi:

–  navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
–  kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
–  izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
–  priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

4. jan.
Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Preberi več

Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec.
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

7. dec.
Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

Podjetje Planet GV ponovno razpisuje 17., 24. in 31. januarja 2017 Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb.

Vodenje družbe je osebna odgovornost članov nadzornih svetov in upravnih odborov ter vodij. Ravno zato morate za učinkovito in odgovorno vodenje družb imeti široko pravno in finančno znanje, poznati zakonodajo, znati ocenjevati poslovne priložnosti, partnerje in konkurente, se odzivati na težave v podjetju in jih preprečevati.

Preberi več

Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

23. nov.
Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

Kdo je podizvajalec po ZJN-3

ZJN-3 ureja izvedbo javnih naročil s podizvajalcem(-i) v 94. členu. Pri definiciji termina »podizvajalec« ZJN-31 ne odstopa od predhodne ureditev po ZJN-2.2 Podizvajalec je torej gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev ali gradnjo.

Obenem je pri opredelitvi podizvajalskega razmerja ključnega pomena okoliščina, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje, ki ju za glavnega izvajalca opravlja podizvajalec, neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ker mejnik, ki bi bil osnovan na vrednosti, vrsti del/storitev/dobav ali njihovem obsegu, z javnonaročniško zakonodajo ni podan, se nenehno pojavljajo vprašanja, kdaj se šteje, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje neposredno povezana z javnim naročilom, in kdaj ne.

Preberi več

Statist

9. nov.
Statist

Eden izmed pomembnejših elementov v javnem naročanju je transparentnost. Za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja je Ministrstvo za javno upravo, v okviru projekta elektronsko javno naročanje, zagotovilo celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. Na spletni strani www.ejn.gov.si/statist je mogoče dostopati do podatkov o oddanih javnih naročilih v obdobju od 1. 1. 2013 naprej. Na tem mestu so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih, ki jih je mogoče pregledovati na uporabniku prijaznejši način, obenem pa so prikazi urejeni tako, da je mogoče po različnih parametrih priti do vseh pomembnejših podatkov o porabi javnih financ za vse naročnike v omenjenem obdobju.

Preberi več

Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

12. okt.
Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

Drugi odstavek 44. člena SPZ določa, da pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.1 Izraz javna knjiga je treba razlagati kot zemljiška knjiga.
Ta določba omejuje možnost zunajknjižnega priposestvovanja za primer, ko pravica na nepremičnini, ki je bila pridobljena s priposestvovanjem, pride v konflikt s pravico dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice na isti nepremičnini. Tu gre za izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ, 8. člen ZZK-1), ki jo je določal že ODZ v § 1500.

Preberi več

Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

12. okt.
Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

Z zadnjo spremembo Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 30/16 z dne 25. aprila 2016), ki se bo začela uporabljati 10. novembra 2016, se bo pri odločanju o taksnih ugodnostih, materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavljal glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Preberi več

Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

14. sep.
Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

Novela ZP-1J, sprejeta letos spomladi (Uradni list RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016), je od sprejetja Zakona o prekrških (ZP-1) v letu 2003 že deseta po vrsti, prinaša pa spremembe in dopolnitve v več kot 40 členih zakona.

Posega tako v materialnopravne kot procesnopravne določbe zakona, spremenjene določbe pa se bodo v večini začele uporabljati 6. novembra 2016.

In katere so bistvene novosti zakona po sprejetju ZP-1J?

Preberi več

Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

31. avg.
Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

21. in 22. septembra 2016 bo v Kristalni palači BTC v Ljubljani potekal Nepremičninski razvojni forum, 12. tradicionalna nepremičninska konferenca v organizaciji Planet GV. Vsako leto  združuje številne strokovnjake iz zasebnega in javnega sektorja in dodatno organizira tudi izobraževanje za sodne cenilce in sodne izvedence gradbene stroke.  

 

Preberi več

Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

6. jul.
Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

13. in 14. septembra se bo v Portorožu odvijal že peti Kongres javnega naročanja (KJN) v organizaciji Uradnega lista RS, ki ga udeleženci letos še posebej nestrpno pričakujejo, saj bo praktično naravnan k reševanju dilem v praksi, ki jih je prinesel nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).

Tudi letošnji programski vodji kongresa, odvetnici mag. Maja Potočnik in Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil prihajata iz prakse javnega naročanja in sta podrobno seznanjeni z vsemi težavami, pastmi in rešitvami, povezanimi z novim ZJN-3.

Preberi več

Prihodnost sistema javnega naročanja v Sloveniji in regiji

8. jun.
Prihodnost sistema javnega naročanja v Sloveniji in regiji

Na 2. Mednarodnem kongresu javnega naročanja so se zbrali ponudniki in naročniki iz osmih držav v regiji. Na dvodnevnem kongresu naslavljajo razvoj sistema in izvajanje javnih naročil, spremembe sistema pravnega varstva ter razvoj informacijskih rešitev na področju javnega naročanja, prek katerega se v Sloveniji letno odda 3,7 milijarde evrov. Odločitve o spremembi pravnega varstva zaenkrat še ni.

Preberi več

Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

8. jun.
Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

Prednostno načelo, ki je kot pravno načelo tudi ustrezno operacionalizirano v SPZ1  in drugih predpisih (na primer v ZZK-1,2 ZIZ,3 ZFPPIPP4), velja za razvrščanje izvedenih stvarnih pravic. Dve izključni lastninski pravici na isti stvari ne moreta nastati (prej pridobljena lastninska pravica izključuje pravno možnost nastanka poznejše lastninske pravice), nastane pa lahko več izvedenih stvarnih pravic na isti stvari. V tej zvezi velja že omenjeno pravilo, da ima prej pridobljena izvedena stvarna pravica prednost pred pozneje pridobljeno izvedeno stvarno pravico.

Preberi več

Vsebina in glavni poudarki letošnjega kongresa javnega naročanja

11. maj
Vsebina in glavni poudarki letošnjega kongresa javnega naročanja

13. in 14. septembra 2016 bo v Portorožu potekal že 5. Kongres javnega naročanja, srečanje, ki je po vsebini največje strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja pri nas.

Čeprav takšno strokovno srečanje vsako leto zagotavlja kakovostne vsebine in prinaša konkretne odgovore ob dilemah, ki se pokažejo v praksi, pa bo letošnje prineslo še posebno dodano vrednost za vse subjekte, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, to je, da bo jeseni na voljo že prva konkretna praksa v zvezi z uporabo in razlago novega ZJN-3, ki je začel veljati 1. 4. 2016.

Preberi več

ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

26. apr.
ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

Gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja administrativne obremenitve, saj je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Uporaba ESPD bo tako prinesla precejšnjo poenostavitev. Ni pa zanemarljivo, da ESPD poleg zmanjševanja administrativnih bremen pravzaprav zmanjšuje tudi stroške priprave ponudbe.

Preberi več

Kaj so regulativne tehnike?

13. apr.
Kaj so regulativne tehnike?

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Delo Regulativne tehnike v slovenski prostor vnaša zavedanje o pomembnosti različnih vzrokov, ki vplivajo na določitev ciljev, prav tako pa tudi na izbiro sredstev za doseganje ciljev. Podaja nam vzroke za nastanek razlik v regulativni okolici, ki izhajajo iz različnih pogledov na institucionalno ureditev, iz raznovrstnosti kot merila kompleksnosti in kulturnih konceptov, na katerih temeljijo javne reforme.

Preberi več

Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

30. mar.
Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

S prvim dnem aprila začne veljati novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Obsežen predpis, s katerim sta v notranje pravo preneseni direktivi 2014/24/EU  in 2014/25/EU  (kot del reformnega paketa javnonaročniške zakonodaje iz leta 2104) in ki prvič v enem besedilu združuje dve področji javnega naročanja (klasični javni sektor in infrastrukturno področje), bo za uporabnike v praksi prinesel nove izzive.

Preberi več

Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

30. mar.
Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

Neenakomerna prerazporeditev polnega delovnega časa delodajalcem v praksi povzroča nemalo težav. Na videz povsem preproste določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v praksi odpirajo pomembna vprašanja, predvsem z vidika varovanja pravic delavcev.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov ZDR-1 dopušča poleg enakomerne razporeditve tudi neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa. Za neenakomerno razporeditev delovnega časa je značilno, da je v nekaterih obdobjih delovni čas delavca daljši od polnega, pri čemer ne sme biti daljši od 56 ur na teden, v drugih obdobjih pa je krajši od polnega.

Preberi več

Manj administrativnih bremen za hitrejši in učinkovitejši razvoj občin

2. mar.
Manj administrativnih bremen za hitrejši in učinkovitejši razvoj občin

Ponudba storitev javnih služb ima v vsaki družbi pomemben delež, veliko odgovornost pri tem pa nosijo tudi občine, ki za izvajanje nekaterih svojih nalog pogosto ustanovijo javne (gospodarske) zavode. Prek njih se izvajajo javne službe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in komunalnih dejavnostih, ki izvajajo del občinskih nalog.

Kot je bilo ugotovljeno na Kongresu javnega prava, ki ga je februarja 2016 pripravil Uradni list Republike Slovenije, se tako na lokalni kot na državni ravni javni subjekti srečujejo s številnimi ovirami pri svojem delovanju. Zbrali smo pomembne ugotovitve s kongresa, ki se nanašajo na poslovanje javnih subjektov na lokalni ravni. 

Kot na glavno težavo je treba opozoriti na (ne)učinkovito porabo javnih sredstev, ki zajema tako razporeditev sredstev oziroma načine financiranja kot nadzor nad izvajanjem javnih služb, torej porabo javnih sredstev. Javnih zavodov ni smiselno financirati na način pokrivanja nastalih stroškov, temveč bolj glede na obseg izvedene javne službe.

Preberi več

Ureditev javnega naročanja v Sloveniji

17. feb.
Ureditev javnega naročanja v Sloveniji

Slovenski sistem javnega naročanja je ob koncu leta 2015 s sprejemom že četrtega zakona o javnem naročanju pridobil ne le posodobljeno, temveč tudi novo orodje za izvedbo postopkov javnega naročanja. ZJN-3 v primerjavi z dosedanjimi zakoni z enakim ali podobnim imenom vsebuje tudi določbe, ki urejajo javno naročanje na t. i. infrastrukturnem (utility) področju, ki se je do sedaj urejalo v posebnem zakonu, Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Zaradi poenostavitve in boljše preglednosti se je zakonodajalec tokrat odločil, da bo podobni materiji obravnaval v enotnem aktu. Bolj podrobno o tem, zakaj in kakšne so posebne določbe, ki jih lahko uporabljajo naročniki, ki se ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi, pa si lahko preberete v posebnem podpoglavju knjige Zakona o javnem naročanju

Kot rečeno, z uveljavitvijo tega zakona bodo sistem javnega naročanja v Republiki Sloveniji urejali trije posebni zakoni, Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti  in Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, na podlagi katerega se uveljavljajo pravice do pravnega varstva. V Sloveniji javna naročila normativno urejamo od sredine 90. let prejšnjega stoletja, prvi zakon o javnih naročilih, ZJN, pa je bil sprejet že leta 1997. Temu je tri leta kasneje sledil drugi zakon, ZJN-1, ta je bil skoraj v celoti prenovljen leta 2004. Sledil mu je tretji zakon, Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), ki je prvič in v celoti v slovensko zakonodajo povzel tudi evropske direktive s področja javnega naročanja.

Preberi več

Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

17. feb.
Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

Konec leta 2013 je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj s še tremi odvetniškimi pisarnami na Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh zakonov.
Ustavno sodišče je tako z
odločbo št. U-I-115/14 Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo (1. točka izreka), in državnemu zboru naložilo, da mora z odločbo ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu namreč ne urejata posebnosti preiskovalnih dejanj pri odvetniku na način, ki bi preprečil nedopustne posege v odvetniško zasebnost, zato sta v neskladju s 35. členom, prvim odstavkom 36. člena in prvim odstavkom 37. člena ustave. Ker odvetniku in predstavniku odvetniške zbornice ne dajeta učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odredbe, na podlagi katerih se izvajajo preiskovalna dejanja, in zoper odločitve sodišč o obsegu podatkov, v katere je mogoče vpogledati ter jih je mogoče zaseči in preiskati v odvetniški pisarni, sta v neskladju tudi s 25. členom ustave.
Ker izpodbijana zakonodaja ne omogoča sodne kontrole odločitve policije o vpogledu, zasegu in preiskavi teh podatkov, je v neskladju tudi s prvim odstavkom 23. člena ustave. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je ustavno sodišče določilo način izvršitve sprejete odločbe. Z njim vzpostavlja minimalna jamstva ureditve preiskovalnih dejanj, kadar se opravljajo pri odvetniku.

Preberi več

Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

3. feb.
Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

»Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku predstavlja svojevrsten paradoks,« v decembrski, najnovejši številki revije Pravnik opozarja državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Ivanka Demšar Potočnik.

Na eni strani obstaja namreč potreba po varovanju tajnih podatkov, ki se kaže v tem, da se nepooblaščenim osebam preprečita dostop in seznanitev z vsebino tovrstnih informacij. Na drugi strani pa obstaja potreba, da se vsi udeleženci civilnopravdnega postopka seznanijo s celotnim procesnim gradivom, torej tudi s tajnimi podatki, če jih bo sodišče uporabilo za podlago odločitve v konkretnem pravdnem sporu.

V prispevku Demšar Potočnikova med drugim zagovarja stališče, da bi bilo treba v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) glede razkritja tajnih podatkov urediti dve vrsti vprašanj.

Preberi več

Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

20. jan.
Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. oktobra lani v Uradnem listu RS objavilo javni razpis za sofinanciranje operacije »celostna prometna strategija«, CPS, ki se bo izvajala v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Poleg vseh preostalih zahtev, ki jih določa ministrstvo za infrastrukturo, je med drugim v razpisni dokumentaciji določeno, da mora upravičenec (občina, ki kandidira za pridobitev sredstev) najkasneje v osmih (8) dneh od podpisa pogodbe z ministrstvom objaviti javno naročilo za izdelavo CPS.

Ker se predvideva, da bo ministrstvo za infrastrukturo odločbo in pogodbo o sofinanciranju potrjenim upravičencem poslalo v prihajajočem obdobju, je skladno z zgoraj opredeljeno zahtevo in terminsko določenim rokom za objavo javnega naročila za izbiro izdelovalca CPS na portalu javnih naročil nujno potrebno, da upravičenci pravočasno pripravijo celotno dokumentacijo, kot jo za postopke javnih naročil zahteva relevantna zakonodaja. Pri tem pa sta bistvenega pomena tudi opredelitev dokumentacije in definiranje predmeta javnega naročila.

Preberi več

Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

6. jan.
Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

Republika Slovenija je morala sprejeti nov zakon s področja javnega naročanja zato, da je v pravni red prenesla direktivo 2014/24/EU1 in direktivo 2014/25/EU.2 Zakonodajalec je direktivi združil v enoten zakon, ki velja tako za splošno kakor tudi za infrastrukturno področje, odločil pa se je še, da tiste institute, ki so urejeni v direktivah, skoraj dobesedno prenese v slovensko zakonodajo. Tako smo z novim ZJN-3 dobili nekoliko prenovljene postopke javnega naročanja, med katerimi kaže opozoriti predvsem na novosti, ki se nanašajo na izvedbo pogajanj brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu. Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji.

Zakon prinaša nov postopek, imenovan partnerstvo za inovacije. Za izvedbo postopkov so določeni krajši roki, prav tako je ukinjen institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kar bo pripomoglo k skrajšanju postopka javnega naročanja. Naročniki imajo več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka, prav tako je olajšan dostop do postopkov, ki vključujejo pogajanja. Pravila za izvedbo pograjanj so bolj normirana in zahtevajo večjo varnost za ponudnike, naročnikom pa omogočajo enako fleksibilnost pri vsebini in načinu pogajanj.

Preberi več

Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

23. dec.
Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost

Izvajalci storitev splošnega pomena (izvajalci javne službe in javne gospodarske službe) pogosto nastopajo tudi kot ponudniki storitev ali blaga na trgu. Razlogi za prodajo blaga in storitev na trgu so različni. Tako želijo nekateri ponudniki učinkoviteje izkoristiti zaposlene in sredstva ter tako pridobiti dodatne vire financiranja, v drugih primerih pa je ponudba tržnih storitev bodisi del poslanstva izvajalca ali pa je neločljivo povezana z osnovno dejavnostjo.

Ločeno spremljanje dejavnosti javne (gospodarske) službe in tržne dejavnosti postaja čedalje pomembnejše, in to tako za dajalce javnih pooblastil, predvsem ministrstva in občine, kot za izvajalce (zavodi, javne gospodarski zavodi in gospodarske družbe). Financerji dejavnosti splošnega pomena in ustanovitelji zahtevajo jasnejši pregled in nadzor nad dejavnostjo, ki jo financirajo, saj se pogosto srečujejo s proračuni, ki se znižujejo iz leta v leto, hkrati pa jih v to silita tudi tako evropska kot nacionalna zakonodaja. Evropska komisija je že leta 2006 sprejela Direktivo o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (direktiva 2006/111/ES), ki jo je Slovenija z zakonom prenesla v svoj pravni red.

Preberi več

Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

23. dec.
Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.

Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.

Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).

Preberi več

Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

9. dec.
Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini

»Razpolagalno upravičenje je pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način,« v najnovejši številki revije Pravnik pojasnjujeta dr. Nina Plavšak in
dr. Renato Vrenčur
.

Drugače kot materialnopravno upravičenje, ki ga vključuje vsaka (civilna) pravica, razpolagalno upravičenje ni nujna sestavina pravice. »Za (določno) opredelitev razpolagalnega upravičenja, ki ga vključuje posamezna pravica, je treba opredeliti tudi način razpolaganja, ki je predmet tega upravičenja,« poudarjata avtorja in dodajata, da z izrazom način razpolaganja označujemo vrsto pravne posledice (učinka), ki jo povzroči določeno razpolaganje s pravico: »Lastninska pravica vključuje razpolagalno upravičenje njenega imetnika, da z njo razpolaga tako, da jo prenese na novega imetnika, jo omeji z ustanovitvijo izvedene pravice ali jo preoblikuje, na primer z oblikovanjem etažne lastnine.«

Razpolagalno upravičenje odsvojitelja ni niti predpostavka za veljavnost zavezovalnega pravnega posla (na primer prodajne pogodbe) niti predpostavka za veljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila), s katerim pridobitelj razpolaga z lastninsko pravico na določeni nepremičnini.

Preberi več

Kaj so javna naročila in-house?

25. nov.
Kaj so javna naročila in-house?

Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
Na podlagi veljavne zakonodaje1 veljajo naročila in-house za splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, kar pomeni, da javnega naročila ni treba izvesti za pogodbe, sklenjene med naročniki in gospodarskimi subjekti, nad poslova­njem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:

– gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
– gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
– da je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Preberi več

Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

11. nov.
Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.

Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.

Namen prispevka je predstaviti ključne napake pri oddajanju javnih naročil gradenj, ugotovljene v zadnjem obdobju.

Računske napake ob nepredvidenih delih

Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2  sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Isti odstavek zakona še določa, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ta določba se v praksi pogosto uporablja, saj je popis del v postopkih javnih naročil običajno zelo obsežen in je statistična verjetnost vsaj ene napake velika.

Napako naročnik običajno odpravi tako, da sam ugotovi pravilno ponudbeno vrednost in ponudnika zaprosi za soglasje za upoštevanje te vrednosti, pri čemer ponudniki navadno v celoti sledijo pozivu naročnika in soglasje tudi dajo. Pri tem pa je pogosto spregledano, da odprava računske napake ni možna, kadar je naročnik v popisu del predvidel tudi obračun določenega deleža nepredvidenih del.

Državna revizijska komisija je namreč že leta 2013 v zadevi št. 018-022/2013-5, nazadnje pa leta 2015 v zadevi št. 018-016/2015-4 odločila, da odprava računske napake ne sme imeti za posledico spremembe cene na enoto, tega pa ni mogoče zagotoviti, kadar je od preračuna posamezne postavke odvisna druga postavka ponudbenega predračuna, npr. 10 odstotkov nepredvidenih del, ki se obračuna od vrednosti vseh drugih postavk. Zaradi jasnega stališča Državne revizijske komisije v takšnih primerih ima napaka za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Preberi več

Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

11. nov.
Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).

Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.

Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

14. okt.
Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

V Uradnem listu RS, št. 54/15 z dne 20. julija 2015, je bila objavljena že šesta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F).

Novela prinaša več pomembnih rešitev, ki naj bi po eni strani zagotavljale učinkovito izvrševanje izrečenih kazni, zmanjšale administrativne ovire in poenostavile postopke, in to predvsem z zmanjševanjem števila upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, pri tem pa naj bi po drugi strani obdržale raven pravic obsojencev in drugače uredile posamezne postopke, ki so v praksi omogočali zlorabe.

Tako novela spreminja pogoje za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna in zaostruje pogoje za odložitev izvršitve kazni iz zdravstvenih razlogov, saj je mogoče po novem odložiti izvršitev kazni le še v primeru, če obsojenec kazni ne more nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.

Preberi več

Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

14. okt.
Državne pomoči in lokalni (infrastrukturni) projekti

Lokalni (infrastrukturni) projekti se v praksi pogosto znajdejo v primežu pravil EU o državnih pomočeh, ki med drugim javnim oblastem držav članic Evropske unije nalagajo obveznosti, ki jih znatno omejujejo tako pri vsakodnevnih poslovodnih odločitvah kot pri strateških odločitvah.

Eno ključnih vprašanj je torej, ali v konkretnem primeru sploh gre za državno pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU. Če namreč ne gre za državno pomoč, ne pridejo v poštev (preostala) pravila EU o državnih pomočeh in obveznosti, določene v njih.

Kot državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU se šteje ukrep, s katerim so kumulativno določeni posebni pogoji, in sicer, da gre za pomoč, ki:
– jo dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih sredstev,
– ima naravo gospodarske prednosti oziroma koristi za prejemnika (podjetje),
– je dodeljena selektivno, tj. s favoriziranjem posameznih podjetij ali panog,
– (lahko) izkrivlja tržno konkurenco na notranjem trgu in
– (lahko) vpliva na trgovanje med vsaj dvema državama članicama Evropske unije.

Preberi več

Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

30. sep.
Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

V Uradnem listu RS, št. 55/15 z dne 24. julija 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki prinaša številne spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah. Med drugim je novela ZGD-1I posegla tudi na področje splošnih pravil računovodenja, in sicer z določbo, da morajo slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU1  (v nadaljevanju direktiva) in da v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP); prav tako ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

V skladu z ZGD-1 podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da k osnutku SRS podajo mnenje. Ko Slovenski inštitut za revizijo prejme obe soglasji, ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Preberi več

Ali so javna naročila vse večja poslovna priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja?

16. sep.
Ali so javna naročila vse večja poslovna priložnost tudi za mala in srednje velika podjetja?

Javni sektor z javnimi naročili ustvarja pomembne poslovne in razvojne priložnosti. To še posebno velja za mala in srednje velika podjetja, v katerih lahko tudi najmanjši projekti pomembno pripomorejo k njihovi dolgoročni poslovni rasti. Ker je to lahko dobra spodbuda za gospodarsko rast, pa morajo tudi vlade vse bolj razmišljati o njihovem vključevanju v javno naročanje.

Veliko malih in srednje velikih podjetij se je v preteklosti izogibalo javnim naročilom. V pripravo naročil so vlagala veliko časa, energije in sredstev, toda le redka podjetja so bila pri tem zares uspešna. S spremembami glede nižjih zahtev in skrajšanih rokov izvedbe plačil bi mala in srednje velika podjetja v procesu javnega naročanja lahko postala veliko bolj konkurenčna.

Preberi več

Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

2. sep.
Koliko bo znašala povprečnina za občine v letu 2016?

Povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skladu z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO) financira izvajanje prenesenih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z le-tem.

Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva ipd.

Za leto 2015 je znesek povprečnine nižji od tistega v letu 2014. V prvi polovici leta je znašal 525 evrov, v drugi polovici leta pa 519 evrov. Višino povprečnine v skladu z veljavno zakonodajo izračuna Ministrstvo za finance, potrdijo pa jo poslanci državnega zbora, s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna ali njegove novele.

Preberi več

Zgraditi džamijo je ustavna pravica

5. avg.
Zgraditi džamijo je ustavna pravica

Država ne sme preizkušati vrednotne sprejemljivosti vsebine verovanja, še manj pa sme gmotno podpirati le tiste verske skupnosti, katerih vsebinska prepričanja so ji blizu, v svoje članku z zelo jasnim naslovom in sporočilom, Zgraditi džamijo je ustavna pravica, v najnovejši izdaji revije Pravnik piše dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem.

Iz pozitivne verske svobode in načela svobodnega delovanja verskih skupnosti, ki je njena sestavina, po njegovem prepričanju namreč izvira tudi pravica graditi prostore za izpovedovanje in izvrševanje vere: »Ta pravica predpostavlja dolžnost oblasti, da pri načrtovanju posegov v prostor ne spregleda ustavno varovanih potreb vseh verskih skupnosti, ne terja pa soglasja verske skupnosti pri prostorskem načrtovanju.«

Preberi več

Novosti ZJN-3 na 4. Kongresu javnega naročanja

22. jul.
Novosti ZJN-3 na 4. Kongresu javnega naročanja

22. in 23. septembra 2015, bo v Grand hotelu Bernardin v Portorožu, že 4. Kongres javnega naročanja. Letos bo še posebej zanimiv in aktualen, saj se zaradi novih Evropskih direktiv pripravlja povsem prenovljena zakonodaja, ki bo urejala javno naročanje in oddajo koncesij.

Predlog novega zakona o javnem naročanju, ki je poimenovan ZJN-3, je že prestal javno obravnavo, po sprejemu v Državnem zboru Republike Slovenije bo začel veljati predvidoma aprila 2016. ZJN-3 združuje t. i. »klasično« in »infrastrukturno« področje javnega naročanja v enem zakonu, bolj bo pregleden in s tem olajšal delo javnih naročnikov in tudi ponudnikov.

Preberi več
AAA Zlata odličnost
|