Kako do službe, ko nimate izkušenj

Objavljeno: 15.03.2017

Zelo zelo veliko mladih je brez službe, zato je konkurenca za delovna mesta, na katerih izkušnje niso potrebne, toliko večja.
Iskanje dela je lahko, če ste neizkušeni pri iskanju službe in če nimate delovnih izkušenj, izjemno frustrirajoče. Delodajalci vam rečejo, da potrebujete delovne izkušnje, a kako naj jih dobite, če vas nihče noče zaposliti? Če ste pred kratkim diplomirali in ste bili sicer priden študent, študentka, vendar med študijem niste opravljali del, ki bi vam lahko koristila pri iskanju službe, je tukaj 8 nasvetov, kako se lotiti iskanja službe.

1. Ugotovite, zakaj bi bili prav vi pravi za določeno delovno mesto
Ko ste se prijavili za določeno delovno mesto, ste se verjetno prijavili z nekim razlogom, kajne, poleg tega, da bi radi zaslužili denar? Verjetno ste na osnovi nečesa menili, da bi bili lahko vi pravi za določeno delovno mesto. Zakaj?
To ni nujno formalna izobrazba in niso nujno formalne delovne izkušnje. Lahko gre za vaše osebnostne lastnosti in karakteristike ali druga znanja. Če se na primer prijavljate za delo v administraciji, lahko poudarite, da ste izjemno organizirana oseba, ki uživa v tem, da uredi kaos. Če se prijavljate za delo prodajalca vozil, lahko poudarite, da živite za avtomobile, in to poudarite tako, da to natančno opišete. Če se prijavljate za delo v modni trgovini in še nikoli niste delali ne v prodaji ne v tek­stilni industriji, poudarite, s kakšno strastjo spremljate modne smernice in kako to počnete.

2. Mislite, da nimate prav nobenih možnosti?
Ni nujno, da imate vsa znanja in kvalifikacije za razpisano delovno mesto. Spomnite se: dela običajno ne dobi najbolj usposobljen kandidat, ampak tisti, ki se zna predstaviti kot najboljši kandidat. Delodajalci se zelo pogosto raje odločijo za kandidata ali kandidatko, ki jasno in glasno izrazi svoje zanimanje in strast za delo pri njih na določenem delovnem mestu, kot za kandidata, ki je sicer strokovno zelo usposobljen, a je morda manj prijeten.
Ne glede na vse to pa morate ustrezati vsaj večini zahtev. Če ste na primer visoki zgolj »meter zvanzig«, potem se res ni smiselno prijavljati za delovno mesto manekenke, kjer je osnovna zahteva, da mora biti dekle visoko vsaj 175 centimetrov, ne glede na to, kako strastno se zanimate za modo. Bodite realni in premislite o kakšnem drugem poklicu v modni industriji – morda poklicu stilista ali podobno.
Če denimo delodajalec zahteva za določeno mesto vsaj tri leta izkušenj, vi pa jih imate zgolj dve ali eno leto, se le prijavite, če mislite, da sicer ustrezate in bi delo lahko odlično opravljali, in če znate napisati res dober spre-mni dopis, v katerem boste delodajalca prepričali, da ste vi pravi. In ko govorimo o spremnih dopisih …

3. Sestavite odličen spremni dopis
Če nimate dosti izkušenj, je spremni dopis vaše osnovno orodje, s katerim boste delodajalca prepričali ali omrežili tako, da vas bodo povabili na razgovor. A tak spremni dopis mora biti res odličen, zanimiv, privlačen in sestavljen tako, da se vam bodo težko uprli. Jasno morate navesti, zakaj bi bili prav vi odlični na določenem delovnem mestu, zakaj ste vi pravi zanje in kaj ste pripravljeni za to narediti.
Na primer, če se prijavljate za administrativno delovno mesto in nimate izkušenj, hkrati pa ste tako »nevrotična« oseba, da imate oblačila v omari zložena v barvnih niansah in mami redno organizirate omaro v kuhinji, v kateri hrani začimbe, po abecednem redu, lahko verjamete, da bi to zanimalo večino rekruterjev in kadrovikov, ki iščejo kandidate za administrativna delovna mesta. Saj ste rojeni za administratorja! Vsega preostalega, kar potrebujete za uspešno opravljanje dela, se lahko hitro naučite.

4. Poudarite svoja »mehka znanja« in ustrezne osebnostne lastnosti
Če nimate delovnih izkušenj, s katerimi bi si lahko pomagali pri lovu na službo, tega ne morete spremeniti čez noč in na to dejstvo prav hitro ne morete vplivati. Kar lahko naredite, pa je, da se zanesete na svoja »mehka znanja« in osebnostne lastnosti, ki vas lahko uspešno popeljejo čez mnoge ovire, na katere boste naleteli. Zato se izkažite in pokažite, kako prijazni in prijetni ste, kako prijeten je vaš nasmeh, kako pridni, točni, zanesljivi in organizirani ste. Vse te pozitivne lastnosti lahko odtehtajo pomanjkanje izkušenj in vam zagotovijo delo pred drugimi, bolj izkušenimi kandidati.

5. Dobro premislite, katere in kakšne izkušnje, ki niso povezane z delom, lahko izpostavite
Če morda nimate delovnih izkušenj, s katerimi bi se lahko ponašali, pomislite, kakšne druge izkušnje imate, ki bi vam lahko pomagale pri zagotovitvi službe. Si želite delati kot učitelj telovadbe za otroke, morda v popoldanskem času pri kakšnem športnem društvu, a niste še nikoli učili? Ste bili morda kdaj aktivni športnik ali športnica in uživate pri delu z otroki, saj pogosto pazite sestrine tri lumpe? Tudi to so izkušnje, in to ne tako slabe.
Imate izkušnje zgolj v strežbi, želite pa si dela na področju stikov z javnostmi? Meni se to zdijo zelo relevantne izkušnje, saj ste morali pri svojem delu v strežbi pokazati, da znate delati z ljudmi, sicer v strežbi ne bi dolgo preživeli.

6. Na zaposlitvenem razgovoru uravnovesite samozavest in uporabite zdravo pamet
To je ena izmed najtežjih stvari. Če nimate potrebne samozavesti, da boste znali kakovostno opravljati delo, za katero ste se prijavili, vam tudi delodajalec ne bo verjel, da ste pravi(a) za predvideno delovno mesto. Če pa ste, po drugi strani, pretirano samozavestni in preveč prepričani sami vase, to prav tako ne bo dobro. Preveč izkušenj imam z razgovori z mladimi ekonomisti, ki so še sveži s fakultete in so prepričani, da imajo vsa potrebna znanja za zasedbo delovnega mesta vsaj vodje financ. Opa, ne tako hitro! Pa niti bilance stanja ne znajo zares sestaviti in davčne stopnje so zanje prav tako španska vas. Tak kandidat ne samo, da deluje pretirano samozavestno, temveč je tudi precej naiven v svojih pričakovanjih.
Nasproten primer pa so številni mladi, ki imajo veliko premalo samozavesti. Če sami niste prepričani, da delo lahko dobro opravlja-te, o tem ne boste mogli prepričati nikogar. Zato se prijavite za delo, za katero menite, da bi ga, z malo dodatnega znanja, lahko uspešno opravljali.
Poskušajte najti pravo razmerje med samozavestjo, ki jo morate imeti, če želite delo dobiti, in zdravo pametjo.

7. Kako bi lahko prišli do izkušenj, ki jih tako očitno potrebujete
Krasno bi bilo, če bi takoj lahko dobili dobro službo, ki si jo želite in za katero menite, da bi jo lahko dobro opravljali, a je ne dobite, ker nimate zadostnih izkušenj. Vedno so načini, kako lahko pridete do njih, samo prav priljubljeni in prijetni niso.
Izkušnje prav vedno lahko dobite z volonterskim delom. Eden od mojih boljših prijateljev je uspešno dokončal medicinsko fakulteto, saj je od mladih nog vedel, da želi postati kirurg. Bil je dober in priden študent, vse izpite je vedno opravil v rokih in z dobrimi ocenami. Po končani fakulteti si je želel zaposlitve v Kliničnem centru v Ljubljani, na čisto določenem oddelku, za katerega je vedel, da bo njegova specializacija. Na tem oddelku že več let ni bilo odprto prav nobeno delovno mesto. Službo bi bil lahko dobil na oddelku splošne medicine v manjšem kraju, a ga to ni zanimalo. Želel si je postati kirurg, to so bile njegove sanje, ki se jim ni bil pripravljen odpovedati. Ker ni bil iz Ljub­ljane, po dokončanem študiju v Ljubljani ni imel bivališča.
Odločil se je in je vse leto dni hodil volontersko delat na kirurški oddelek, na katerem je želel delati. Medtem je stanoval pri najrazličnejših prijateljih v Ljubljani, nekaj časa pri enem, nekaj časa pri drugem, nato pri tretjem, na kavčih in na tleh. Denarja zares ni imel, niti za hrano ne, ker je cele dneve volontiral na oddelku. Zato, da je lahko preživel, je ponoči prevajal medicinske tekste. Po letu dni težkega dela, bolj malo spanja in še manj hrane in zabave, so se v naši največji bolnišnici odločili, da mu dajo priložnost. Dobil je, sicer zelo slabo plačano, prvo službo. Danes je uspešen kirurg.
Naslednja zgodba pa ni o mlajši osebi, ampak o gospodu srednjih let, ki se je prijavil za delovno mesto, za katero ni imel ne potrebnih znanj ne izkušenj. Okvirno pa je bilo njegovo prejšnje delovno mesto, če pogledamo od daleč, na podobnem področju.
Ker je napisal zelo ganljiv spremni dopis, sem ga povabila na razgovor za delovno mesto pri stranki. Gospod je bil starejši od preostalih kandidatov in strokovno manj usposobljen. Bil pa je prijeten, prijazen in razgovor je zaključil takole: »Gospa, jaz službo potrebujem. Imam dva šoloobvezna otroka in dva kredita. Prihodnji mesec bom izgubil podporo za brezposelne in ne vem, kako bom lahko preživel družino. Ponoči ne spim, ker ne vem, kako bom lahko prehranil svoja dva otroka. Za to službo sem pripravljen narediti karkoli. Lahko prvi mesec delam brezplačno, učil se bom tako hitro, kot tega še niste videli, in prepričan sem, da bo delodajalec zelo zadovoljen z mano in z mojim delom.«
Stranki sem predstavila vse primerne kandidate in poudarila, da sama menim, da je ta konkretni gospod pravi zanje. Kandidat je sicer imel vodstvene izkušnje, a z drugega področja tehnične stroke. Delodajalec se je odločil, da mu da priložnost za tri mesece, ne brezplačno, temveč za minimalno plačo. Delovno mesto je bilo za vodjo nekega tehničnega oddelka, oseba je morala biti vsaj inženir tehnične stroke, kar je gospod sicer bil, a ne ravno tiste posebne usmeritve, ki so jo zahtevali. Delodajalec je torej predlagal minimalno plačo za tri mesece in pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh mesecev. Čez tri mesece pa bi naredili reevalvacijo, da se bodo takrat dokončno odločili, če bi seveda kandidat takšne pogoje sprejel. Gospod jih je sprejel in reči moram, da sem redkokdaj videla človeka, ki bi se tako učil, kot se je on. Danes je direktor tehnične sekcije pri tem delodajalcu.
Pogosti so primeri, da je mogoče pridobiti potrebne izkušnje, če ima kandidat voljo in željo. Nikoli pa ni enostavno in lahko.

8. Bodite realni
Ne glede na vse navedeno, bodite realni pri svojih prijavah za delovno mesto. Prijavite se na tista delovna mesta, za katera menite, da bi delo res lahko dobro opravljali, in če znate to tako tudi predstaviti. Delodajalci so na današnjem trgu dela, ko za vsako objavljeno delovno mesto dobijo na stotine prijav, veliko med njimi s pravimi znanji in izkušnjami, pogosto manj motivirani, da bi vabili na razgovor kandidate, ki so manj usposobljeni. Bolj uspešni boste, če se boste osredotočili na tista delovna mesta, za katera menite, da bi bili na njih lahko resnično odlični, ne samo dobri, in če to tako ali drugače lahko dokažete.
Postavite se v vlogo delodajalca. Kaj bi morali narediti, da bi ga zmotivirali tako, da vas najprej povabi na razgovor in nato zaposli? To napišite v spremnem dopisu, v življenjepisu, in to jasno pokažite in izrazite tudi na zaposlitvenem razgovoru. Če delo iščete proaktivno, to poudarite na začetku vsake komunikacije.
Če niti sami ne morete najti pametnega razloga, zakaj bi delodajalec zaposlil prav vas, ne morete pričakovati, da bo delodajalec sam našel razlog, zakaj bi zaposlil prav vas. To pa morda pomeni, da je boljše, da se prijavite na kakšno drugo delovno mesto.
Iskanje zaposlitve brez izkušenj je težko delo, zato je tudi toliko mladih brezposelnih. A niti predstavljati si ne morete, kako težko je šele starejšim iskalcem službe. Delodajalci se namreč navadno raje odločajo za mlajše kot za starejše kandidate.

Vir: knjiga Kako do službe, avtorice mag. Tamare Guzelj