Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3
Drugače, kot je bilo urejeno prej, ZJN-3 v petem odstavku 94. člena določa, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno, obveznost pa zavezuje naročnika in glavnega izvajalca samo v primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v ZJN-3, zahteva neposredno plačilo. Skladno z določilom drugega odstavka 94. člena ZJN-3 mora ponudnik, če namerava izvajati javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, v ponudbi:
– navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
– kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
– izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
– priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi - poznate ključne dileme v praksi?
Vabljeni na brezplačni seminar, ki je namenjen vsem delodajalcem, kadrovnikom in vsem drugim, ki se srečujejo z vprašanji delovnega prava.
Seminar je namenjen vsem delodajalcem, kadrovnikom in vsem drugim, ki se srečujejo z vprašanji delovnega prava.
Preberi večVišina odpravnine pri odpovedi iz poslovnega razloga
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto in do deset let,
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let in do 20 let,
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.1
Znate pravilno izračunati odpovedni rok pri odpovedi iz poslovnega razloga?
321Delodajalec mora vedno spoštovati minimalni odpovedni rok. Delodajalec in delavec sta lahko v pogodbi o zaposlitvi določila daljši odpovedni rok, če dolžine odpovednega roka nista določila, pa velja odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1.
V primeru, da sta v pogodbi o zaposlitvi določila krajši odpovedni rok, kot je minimalni, pa bo moral delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca upoštevati minimalni odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1. Kolikor je v kolektivni pogodbi določen odpovedni rok, ki je za delavca ugodnejši, mora delodajalec upoštevati le-tega.
Tudi v primeru, ko sta delodajalec in delavec sklenila pogodbo o zaposlitvi pred nekaj leti, ko so veljali še daljši minimalni odpovedni roki, mora delodajalec dolžino odpovednega roka delavca računati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.
Preberi večVišje kazni za uporabnike telefonov med vožnjo in nižje za prekoračitev hitrosti
Vlada je 23. 12. 2020 obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) namreč določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi. Pregled predlaganih sprememb sledi v nadaljevanju.
Preberi več