Družba Uradni list Republike Slovenije
d. o. o. obvešča zainteresirano javnost, da preverja možnosti za: 

► prodajo tržnih dejavnosti družbe.

Ste se že vprašali, zakaj so nove pogodbe FIDIC iz leta 2017 skoraj dvakrat obsežnejše od svojih predhodnic iz leta 1999? Izdaje 2017 prinašajo ogromno novosti v upravljanju projektov, z jasno filozofijo preprečevanja sporov in natančno določenimi postopki, ki ne dopuščajo več »bližnjic«, ki smo jih razvili v zadnjih 20 letih pri uporabi knjig FIDIC 1999. Za vse, ki se pri svojem delu srečujete z izzivi gradbenih projektov v Sloveniji, pripravljamo nepogrešljiv priročnik FIDIC v praksi, ki bo osvetlil ključne razlike med obema generacijama pogodb in ponudil prepotreben komentar z vidika slovenske zakonodaje in prakse.

Končni obračun je eden najpomembnejših institutov gradbene pogodbe, saj je formalni in vsebinski zaključek pravnega razmerja med naročnikom in izvajalcem. Njegov namen ni zgolj finančni seštevek izvedenih del, temveč pravno dejanje, s katerim pogodbeni stranki dokončno uredita vsa medsebojna razmerja. Z njim se določi, kaj je bilo izvedeno, koliko je bilo plačano, katere obveznosti obeh strank še obstajajo in katera vprašanja ostajajo odprta. Gre za dokument, ki zapira gradbeni projekt in hkrati vzpostavlja pravno varnost obeh strank.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) določa in ureja nujne ukrepe za vzpostavljanje in zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani omnibusni zakon, ki posega v več različnih zakonov (Zakon o financiranju občin, Zakon o brezplačni pravni pomoči in Zakon o kazenskem postopku) ter odstopa od nekaterih določb Zakona o davčnem postopku, Kazenskega zakonika, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakon je bil sprejet v Državnem zboru in začel veljati 27. novembra 2025. V nadaljevanju predstavljamo člene zakona, ki posegajo predvsem na varnostno in sodno področje.

V zakonodajni postopek je bil vložen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1L), ki prinaša celovito prenovo ključnih institutov prekrškovnega prava. Cilj predloga je povečati odgovornost storilcev prekrškov, odpraviti možnosti zlorab, izboljšati izterjavo glob ter razbremeniti prekrškovne organe – zlasti pri obravnavi čezmejnih prometnih prekrškov.

Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji ureja delovanje te samostojne službe vlade, ki skrbi za zbiranje informacij in pridobivanje podatkov, pomembnih za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. Agencija je pripravila predlog spremembe zakona, ki bo izenačil pogoj za pridobivanje podatkov na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju. Hkrati bo uvedla tudi novi posebni obliki pridobivanja podatkov – uporabo tehničnega sredstva za nadzor signala mobilne telefonije ter neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na samem sredstvu.

Leto 2024 je postreglo z izjemnim porastom aktivnosti na področju javnega naročanja v Sloveniji. Skupaj kar 2.246 naročnikov je oddalo naročila v vrednosti skoraj 9 milijard evrov, kar predstavlja 13,4 % BDP in več kot 37 % vseh javnih proračunskih izdatkov. Ti podatki jasno kažejo, da javno naročanje ni zgolj tehnična formalnost, temveč osrednji gospodarski vzvod, ki neposredno vpliva na razvoj podjetij in širše gospodarstvo.

Zakon o odvetništvu (ZOdv) določa učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev odvetnikov in olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika. Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo, ki se je končala 23. septembra 2025, poslalo osnutek predloga spremembe zakona (ZOdv-H). Povod za spremembo je bil uradni opomin Evropske komisije Republiki Sloveniji, s katerim je bila ta pozvana k odpravi popolne prepovedi poslovnih komunikacij (oglaševanj) za odvetnike. Predlog zakona uvaja tudi nov disciplinski ukrep, s čimer se disciplinski postopek ustrezneje ureja.

Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) določa vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov. Njegov namen je zagotoviti vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru, ter prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih in podatkov iz drugih javnih evidenc. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno razpravo dalo predlog novele zakona (ZKN-A), katerega cilj so vsebinske spremembe, ki so se glede na prakso izvajanja zakona izkazale za primernejše in nujne za uresničitev namena evidentiranja podatkov o nepremičninah ter zagotoviti jasnost, razumljivost in nedvoumnost pomena posameznih določb ZKN.

Predlog sprememb Zakona o splošnem upravnem postopku: Digitalizacija, večja učinkovitost in večja pravna varnost

Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste morali večkrat obiskati urad, da bi oddali vlogo, ali pa ste čakali tedne na vročitev odločbe? Vlada zdaj predlaga spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki bi takšne zaplete lahko zmanjšale. Digitalizacija, hitrejši postopki in večja pravna varnost so ključne spremembe, ki bodo vplivale tako na državljane kot na podjetja.

Zakonodajalec s predlogom sledi cilju večje učinkovitosti postopkov, izboljšanja uporabniške izkušnje, povečanja pravne varnosti in zagotavljanja ustavno ter mednarodnopravno dopustnih standardov v upravnem odločanju. Spremembe so usmerjene v digitalizacijo, skrajševanje postopkov in zmanjševanje administrativnih obremenitev tako za organe kot za stranke.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v javno obravnavo poslalo osnutek Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUEUDHPUI), ki določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci), ter prekrške in globe v zvezi z izvajanjem Uredbe 2024/1689/EU. Bistveni namen pravil o umetni inteligenci je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira, predvsem za razvoj, dajanje na trg, dajanje v uporabo ter za uporabo umetnointeligenčnih sistemov v EU.

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1) ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. Sodelovanje v kazenskih zadevah obsega medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb sodišč ter pravosodnih organov, odstop in prevzem kazenskega pregona in tudi pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in s skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo zakona (ZSKZSČEU-1D), s katero se odpravljajo pomanjkljivosti pri prenosu nekaterih evropskih pravnih aktov ter se zagotavlja prenos naknadno sprejetih evropskih pravnih aktov glede sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti; pravila za dobro ravnanje z živalmi;  kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; pogoje, ki jih je za zaščito živali treba zagotoviti pri reji in vzreji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in postopkov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali in živali v oskrbi; nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali; nadzorstvo nad izvajanjem zakona ter določa kazenske sankcije za kršitelje.

V svetu javnih naročil in velikih gradbenih projektov je razpisna dokumentacija temelj, na katerem sloni celoten postopek – od priprave ponudbe do končne izvedbe. Toda kaj se zgodi, ko ta temelj ni povsem trden? Kaj, če naročnik v svojih zahtevah navede eno, veljavna zakonodaja ali tehnični standardi pa medtem že zapovedujejo drugo? Ne gre zgolj za teoretično vprašanje; pogosto namreč vodi v spore, zamude in – kar je najpomembneje – v vprašanje, kdo bo kril nastale dodatne stroške.

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ureja pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, pristojnosti državnih in drugih organov za pobiranje davkov, obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, način plačila, dan plačila, vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, obresti, zastaranje in druge materialnopravne določbe, varovanje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami Evropske unije, s tretjimi državami in ozemlji. Ministrstvo za finance je v javno obravnavo, ki se je končala pred nekaj dnevi, poslalo nov predlog novele zakona (ZDavP-2P), ki v slovenski pravni red prenaša določbe direktiv o transakcijah s kriptosredstvi in davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij. Hkrati želi s popravki trenutno veljavnega zakona zagotavljati učinkovitejši postopek pobiranja davkov.

Zakon o socialnem varstvu (ZSV) ureja socialnovarstveno dejavnost, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Ministrstvo za solidarno prihodnost je le nekaj mesecev po sprejetju zadnje novele zakona (ZSV-K) v medresorsko usklajevanje poslala nov predlog spremembe zakona (ZSV-L), ki uvaja novo socialnovarstveno storitev podpore v skupnosti in institut druge družine.

Za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev so potrebni kakovostni državni organi in sistematično merjenje kakovosti zakonodaje, ki jo pripravljajo, na dokazih podprto oblikovanje politik, zaposlovanje »pravih ljudi na prava delovna mesta«, medsebojno sodelovanje ter izmenjava dobrih (in slabih) izkušenj (praks) v organizacijah in med njimi na različnih ravneh javnega sektorja.

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2V), ki prinaša ciljno usmerjene spremembe na področju davčne obravnave investicijskih skladov ter reorganizacij družb. Predlog zasleduje predvsem večjo pravno predvidljivost, uskladitev z evropskimi pravili ter odpravo tehničnih pomanjkljivosti v veljavnem zakonu.

Zakon o informacijski varnosti (ZinfV) ureja področje informacijske in kibernetske varnosti ter opredeljuje nacionalni sistem informacijske varnosti v Republiki Sloveniji. Pri tem ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, organa za obvladovanje incidentov velikih razsežnosti in kriz, enotne kontaktne točke za kibernetsko varnost, skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) in sprejem Strategije kibernetske varnosti Republike Slovenije. Hkrati določa tudi kibernetsko obrambo ter sodelovanje pristojnih državnih organov in skupin CSIRT.

Gradbeni zakon (GZ-1) ureja pogoje za graditev objektov in vsa druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je vnovič predlagalo spremembo zakona (GZ-1B), ki bo spremenila ureditev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, natančneje določila dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in učinkoviteje uredila način pridobivanja mnenj mnenjedajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vlada Republike Slovenije je na svoji seji potrdila in v Državni zbor poslala predlog novele zakona (ZPIZ-2O), ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter katerega cilj je zagotovili javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustreznost pokojnin.

Zakon o osnovni šoli (ZOsn) ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu. Vlada Republike Slovenije je na svoji seji potrdila in v Državni zbor poslala predlog novele zakona (ZOsn-L), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ki uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije, na novo določa vzgojno delovanje šole, daje pravno podlago za pregled osebnih stvari, omejuje uporabo elektronskih naprav in ureja zagotavljanje varnosti v šolah ter vzgojno ukrepanje.

Ali izgubljate čas z iskanjem informacij o javnih naročilih, zakonodaji in spremembah na področju javnega naročanja? V tem članku predstavljamo osnove javnega naročanja ter digitalno rešitev UL info tok, ki vam lahko prihrani veliko časa in zagotovi ažurne informacije vsak dan.

Trajnostnost danes presega zgolj izpolnjevanje zakonskih zahtev in poročanje. V številnih podjetjih, zlasti malih in srednje velikih, je bila trajnost najprej videna kot breme, ki ga prinašajo kompleksna zakonodaja in postopki zbiranja podatkov. Vendar pa je sodobni pristop k trajnostnemu upravljanju drugačen. Ne gre namreč več zgolj za izpolnjevanje zahtev, temveč za strateško orodje, ki lahko vodi podjetja do večje konkurenčnosti in odpornosti. Ključno je prepoznavanje trajnostnosti kot priložnosti za optimizacijo procesov, zmanjšanje stroškov in ustvarjanje dolgoročne vrednosti, ne pa zgolj kot odgovornost pred zakonodajo.

Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) ureja potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica, ki jemlje kredit pod pogoji in za namene, ki jih določa omenjeni zakon. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona (ZPotK-3), ki v slovenski pravni red prenaša predvsem določbe Direktive 2023/2225 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o potrošniških kreditnih pogodbah.

Predlog zakona sledi ciljem prilagoditve sklepanja kreditnih pogodb digitalni dobi, zagotavljanja odgovornejšega ponujanja in sklepanja kreditnih pogodb zlasti pri spletnem sklepanju kreditnih pogodb, zagotavljanja preglednejših, jasnejših in razumljivejših informacij potrošnikom pred sklenitvijo kreditne pogodbe ter uvajanje nekaterih preventivnih mehanizmov, ki bi preprečili dodatno zadolževanje potrošnikov.

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) ureja pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga, storitev in digitalne vsebine s strani podjetij ter določa dolžnosti podjetij, državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pripravilo predlog spremembe zakona (ZVPot-1A), ki v slovenski pravni red prenaša več direktiv: Direktivo 2023/2673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2011/83/EU glede pogodb o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo; Direktivo 2024/825/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi direktiv 2005/29/ES in 2011/83/EU v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem ter Direktivo 2024/1799/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga.

V sodobnem poslovnem svetu je agencijsko delo postalo pomemben del kadrovskih strategij številnih podjetij. S pomočjo kadrovskih agencij lahko podjetja hitro in prožno zapolnijo vrzeli v svoji delovni sili, ne da bi se zapletala v dolgotrajne zaposlitvene procese. Vendar pa tovrstno sodelovanje v pravu javnih naročil postavlja številna pravna vprašanja, zlasti glede tega, ali mora ponudnik, ki uporablja delavce prek kadrovske agencije, to agencijo prijaviti kot podizvajalca, ki bo pri njej zaposleni kader napotila na delo k uporabniku. V kontekstu izpolnjevanja kadrovskih pogojev in priprave dopustne ponudbe se ponudniki pogosto sprašujejo, ali je tak kader zmogljivost, njegov delodajalec – agencija pa podizvajalec, ki ga je treba ustrezno priglasiti in zanj tudi izkazati (ne)obstoj zahtevanih pogojev za sodelovanje.

Namen popolnoma novega Zakona o hrani, ki ga predlaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je urejati kakovost živil v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije, v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, označevanje kmetijskih proizvodov in živil, sheme kakovosti, varstvo potrošnikov, verigo preskrbe s hrano, kmetijskimi proizvodi in živili, doniranje hrane, zavržke hrane, postopke in organe za izvedbo tega zakona ter inšpekcijski nadzor.

Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj (ZOMZKD), ki ureja posebnosti glede kazenske odgovornosti oseb, ki so izvršile kaznivo dejanje, ko so že bile stare štirinajst let, niso pa še dopolnile osemnajst let, in sankcije zanje; posebnosti glede postopka proti osebam, ki naj bi izvršile kaznivo dejanje, ko so že bile stare štirinajst let, niso pa še dopolnile osemnajst let, in posebnosti izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih tem storilcem. Predlog zakona določa tudi pogoje, pod katerimi se uporablja, in obseg, v katerem se uporablja za osebe, ki so bile ob domnevni storitvi oziroma storitvi kaznivega dejanja že polnoletne, pa med sojenjem še niso dopolnile enaindvajset let.

Poslovno okolje je trenutno zelo razburkano, kar povečuje negotovost med podjetji – tudi glede poročanja o trajnosti. Ne glede na nadaljnji razvoj evropske zakonodaje glede trajnostnega poročanja ostaja pomembno poznavanje regulativ ESG (okolje, sociala in upravljanje) za nadaljnje delovanje podjetij.

Sistemski pristop k uresničevanju trajnostnih načel, ki presega direktive, podjetjem omogoča prepoznavanje vplivov in obvladovanje tveganj, povezanih z dejavniki tako znotraj kot tudi zunaj podjetja, večjo konkurenčnost na nestabilnih trgih, spodbuja inovacije ter optimizira porabo virov in s tem povezane stroške.

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1K), ki dodatno usklajuje KZ-1 z Direktivo 2011/93/EU, odločbami Ustavnega sodišča, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulsko konvencijo) ter nekaterimi konvencijami s področja preprečevanja pranja denarja oziroma predvsem financiranja terorizma.
Spremembe se navezujejo na dopolnitev okoliščin kaznivega dejanja umora, preganjanje kaznivega dejanja posilstva v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti, zlorabo položaja pri spolnem napadu na osebo, mlajšo od 15 let in vštevanje pretekle preizkusne dobe v novi pogojni obsodbi za isto kaznivo dejanje.

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog povsem novega Zakona o individualnih naložbenih računih (ZINR), s katerim uvaja individualne naložbene račune (INR), namenjene za spodbudo dolgoročnega varčevanja v finančnih instrumentih, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi možnosti za alokacijo prihrankov prebivalstva ter virov financiranja gospodarstva. Uvedba INR velja za enega od najpomembnejših podpornih ukrepov Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023–2030 in sledi ureditvam v drugih državah članicah EU.

INR se uvaja kot posebna oblika varčevalnega računa, ki omogoča vlaganje v paleto finančnih instrumentov pod jasno določenimi pogoji. Ključne prednosti so poenostavljeni davčni postopki, ugodnejša davčna obravnava, prožnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev. Z zakonom se vlagatelju omogoča, da svoja sredstva na INR samostojno upravlja ali pa jih zaupa v profesionalno upravljanje na INR ponudniku storitev. Način upravljanja sredstev je tako prilagojen različnim potrebam in znanju vlagateljev. Sredstva na INR so ločena od drugih sredstev vlagatelja in od ponudnika INR.