Obdobje pred novoletnimi počitnicami je lahko za marsikoga naporno in stresno. Po navadi vzrok za to najdemo v velikem obsegu službenih obveznosti in pritiskih družbe, da mora biti praznični čas čaroben in popoln. Če se boste letos soočali s takšnim »prednovoletnim stresom«, si zapomnite naslednje tri stvari:

V koronskih časih in ob številnih interventnih zakonih je poznavanje ključnih delovnopravnih institutov še kako pomembno. Kdor ni v te čase prišel dobro opremljen z osnovami, se je med vsemi interventnimi ukrepi izgubil. Ravno zato smo za vas pripravili koktajl delovnopravnih vprašanj.

Praktikum je zbirka kratkih praktičnih – konkretnih in življenjskih – primerov v okviru izbranih tem s področij pravdnega postopka, izvršbe, sredstev zavarovanja in nepravdnega postopka. Namenjen je utrjevanju razumevanja pravnih institutov, nadgradnji teoretičnih znanj, preizkusu sposobnosti prepoznavanja medsebojnega povezovanja posameznih institutov civilnega procesnega prava ter njihovega razmerja do materialnega civilnega prava. Teoretično znanje in poznavanje zakonov samo po sebi ne koristi, če uporabnik teh znanj ne zna uporabiti na konkretnih življenjskih primerih in pri tem prepoznati vpetosti posameznih pravnih institutov v celoten sistem materialnega in procesnega civilnega prava. Izkušnje tudi dokazujejo, da si študent snov bistveno lažje predstavlja, jo bolje razume in si jo posledično bolje zapomni s pomočjo sistematične obravnave praktičnih življenjskih primerov.

V zakonodajnem postopku je trenutno nov predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: »PKP6«) oziroma t. i. šesti protikoronski paket, ki določa začasne ukrepe za omilitev posledic vpliva drugega vala epidemije na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Število zahtevkov podizvajalcev za neposredna plačila se v časih gospodarskih kriz in negotovosti na trgu poveča. To kaže tudi obsežna sodna praksa v zvezi z neposrednimi plačili (139 sodnih odločb višjih sodišč od januarja 2007 do februarja 2020, 60 odločb Vrhovnega sodišča od decembra 2010 do marca 2020), ki je nastala v času in kot posledica zadnje gospodarske krize. Kriza, ki se danes že kaže na trgu, bo nedvomno ponovno povzročila poplavo neposrednih zahtevkov, zato je prav, da naročniki vedo, kako pravilno ravnati, ko do tega pride.

Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva

Upravičenci do nadomestila plače po ZZUOOP so:

– delavec, ki mu je bila odrejena karantena,
– eden od staršev ali oseba, ki neguje otroka, ki zaradi višje sile (varstvo otroka) ne more opravljati dela (velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca).

Evropsko javno tožilstvo in Uredba EPPO

Predlog zakona (v nadaljnjem besedilu: ZKP-O) vsebuje šest členov, ki so povezani z začetkom delovanja Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT). V prvi vrsti so to prilagoditve kazenskega postopka zahtevam Uredbe 2017/1939/EU (v nadaljnjem besedilu: Uredba EPPO). Izhodišče predlagane ureditve je, da se ohranijo položaj in pravice obdolženca, kot jih ima v veljavni ureditvi, sodna preiskava pa se ne opravi. Preiskovalni sodnik ne bo več odločal o uvedbi (sodne) preiskave in njenem zaključku, ohranja pa se njegova garantna funkcija (sodne odredbe), prav tako bo še naprej vodil posamezna preiskovalna dejanja, kjer pa se predvideva aktivnejša vloga EJT.

Delo od doma v nekaterih podjetjih oz. delovnih okoljih postaja nova realnost. Pri tem pa je tako za delodajalce kot delavce zelo pomembno, da se osredotočijo na naslednjih 5 veščin, ki predstavljajo ključ do uspešnega dela od doma.

Eden od poglavitnih ciljev novele je bil dopolniti ureditev etažne lastnine z novim institutom tako imenovanih povezanih nepremičnin. S tem zakonodajalec sledi potrebam poslovne in življenjske prakse, ki je doslej poskušala oblikovati novejša pravna razmerja med nepremičninami s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. Nova ureditev se začne uporabljati 1. julija 2021.

Epidemija COVID-19 je večino organizacij ujela na levi nogi. Predvsem tiste, ki že v obdobju pred epidemijo niso bile naklonjene delu na domu ali pa si tega zaradi samega dela enostavno niso mogle privoščiti. Pa vendarle se je čez noč ena pisarna spremenila v toliko pisarn, kot je zaposlenih, ki so delali na svojem domu. 

 »It's just not cricket!«, pravi angleški pregovor, pri katerem gre v bistvu za evfemizem, ko se v športu, na terenu ali izven njega, (huje) kršijo pravila igre ali tudi »le« pravila športnega fair playa.

Žal so spori lastni prav vsakemu človeškemu udejstvovanju, torej tudi športnemu. V športu kot žlahtni metafori človekovega prizadevanja za vedno boljše dosežke (kar lepo izrazi olimpijsko geslo: Citius, altius, fortius) so spori še toliko bolj poudarjeni. To lahko vidimo praktično na vsaki nogometni tekmi ob skoraj vsakem sodnikovem žvižgu. Ne razburjajo se le igralci in trenerji, ampak tudi navijači, doma in na stadionih, posledično pa tudi tisti, ki športni posel poganjajo s svojimi finančnimi vložki: sponzorji, opremljevalci, imetniki medijskih pravic, nosilci raznih licenc, predstavniki klubov, lig, zvez, številni posredniki med vsemi navedenimi in še bi lahko naštevali. Vsak nedosojen prekršek ali napačno ocenjen prepovedani položaj ima potencialno izjemne finančne posledice. V športu gre praviloma hkrati, v isti sapi, za kar dva elementa, ki sta izvirni in pogosti gonilni sili sporov: čast in denar.

Obstaja veliko dejavnikov, ki povzročijo, da je vaš delovni dan manj produktiven in uspešen. Ker si želimo, da bi jih bilo čim manj, vam v nadaljevanju predstavljamo šest učinkovitih rešitev in navad, s katerimi lahko izboljšate svoj delovni dan.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 23. redni seji dne 28. junija 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) oz. širše znan pod imenom četrti protikorona paket (ali skrajšano PKP4), ki ga bo Državni zbor RS obravnaval v četrtek na 19. redni seji, po nujnem zakonodajnem postopku. Vlada je v ZIUPDV vključila ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19, ki se dotikajo področij (1) nadomestila plače v primeru čakanja na delo, (2) nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu, (3) institucionalnega varstva in (4) mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 ter osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Novi predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije (ZDPS) je profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Miha Juhart. Prejšnji teden je namreč potekala volilna skupščina ZDPS, na kateri so sprejeli spremembo pravil in izvolili vodstvo za novo mandatno obdobje.

Karierna pot

Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju, pridobivanju novega znanja in strokovni literaturi tako v gospodarstvu kakor tudi v družbenih dejavnostih, javni upravi in pravosodju vse bolj opazne.

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP) je v pravni red Republike Slovenije prenesel pravila Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb (Direktiva 2014/23/EU).  Za razliko od področja oddaje javnih naročil koncesije vse do sprejema Direktive 2014/23/ES niso bile predmet celovitega urejanja na ravni EU.

Državni svet RS je konec februarja 2020 v zakonodajni postopek vložil Predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katerim želi zagotoviti interventno ukrepanje države v primerih, ko količine odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč, ki se zbirajo pri izvajalcih javnih služb, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in onesnaževanje okolja.

Državni svet RS je konec februarja 2020 v zakonodajni postopek vložil Predlog Zakona o spremembah Zakona o javnem naročanju, s katerim želi izboljšati učinkovitost sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb ter deloma spremeniti sistem sankcioniranja v postopkih javnega naročanja. Vlada RS pa je na zadnji dopisni seji omenjenemu predlogu odrekla podporo.

Vsak od nas se spomni kakšne zoprne učiteljice ali pa skoraj noro zahtevnega profesorja, ki nam je grenil šolske dni in kratil spanec takrat, ko smo bili mladi in polni energije. Vsaka šiba pa je za nekaj dobra in marsikdo lahko po dolgih letih mirno prizna, da se je pri strogem pedagogu tudi veliko naučil.

Imetnik znamke ima obveznost, da znamko uporablja za označevanje blaga in storitev, za katere je znamka registrirana. Neuporaba znamke v časovnem obdobju petih let od dneva registracije oziroma od dneva zadnje uporabe brez upravičenega razloga je razlog za njeno razveljavitev in s tem prenehanje.

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je na eni izmed preteklih vladnih novinarskih konferenc pojasnil, da bodo prihodnji teden vrtci odprli svoja vrata za tiste otroke, za katere starši ne bodo zmožni zagotoviti domačega varstva. Starši, ki otrok v ponedeljek ne bodo pripeljali v vrtec, bodo do konca meseca maja opravičeni plačila storitev vrtcev.

Posledice epidemije COVID-19 se že očitno kažejo tudi na trendih zaposlovanja oziroma odpuščanja delavk in delavcev. Število prijavljenih iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje je konec aprila znašalo 88.648, kar pomeni 13,90-odstotno povečanje glede na mesec marec 2020. Od začetka epidemije do 6. maja 2020 pa se je število registriranih brezposelnih povečalo za 14.352.

Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 21. 4. 2020 sprejela besedili predlogov (1) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) ter (2) Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZDLGPE), ki predstavljata drugi večji paket ukrepov za boj proti ekonomskim in socialnim posledicam epidemije. Oba predloga sta bila v Državni zbor RS vložena po nujnem zakonodajnem postopku.

Krizni dodatek in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Ukrep, ki bo po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) pripomogel k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije koronavirusa, je oprostitev delodajalca plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki kljub epidemiji delajo. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP) določa, da ta ukrep velja za prispevke v obdobju mesecev april in maj 2020.

Vladni govornik je v soboto, 4. aprila 2020, napovedal, da bodo novoustanovljene vladne delovne skupine svoje predloge ukrepov drugega protikorona paketa oblikovale do četrtka, 9. aprila 2020. Drugi sveženj ukrepov naj bi se po besedah vladnega govornika predvsem osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

V Uradnem listu RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020, je bil med drugim objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19; ZZUSUDJZ). Ta zakon v določbah 6. do 9. člena za čas trajanja veljave od 29. marca 2020 do prenehanja trajanja posebnih ukrepov oziroma najdlje do 1. julija 2020 nadomešča nekatera določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.).

O ciljih interventnega zakona

Bivša vlada pod vodstvom Marjana Šarca je na svoji zadnji seji sprejela predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (v nadaljevanju: interventni  zakon), ki zasleduje vsaj dva cilja. Prvi je ohranitev najmanj polovico zaposlenih v podjetjih, ki bodo zaradi posledic epidemije soočeni z zmanjšanim obsegom poslovanja. Drugi cilj pa je ublažiti negativne učinke, ki bodo nastali v primeru, ko bo delavcu odrejena karantena, delo na domu pa zanj ne bo mogoče.

Kako pridobimo sponzorje, kako pravilno pristopimo k njim, da nas sploh opazijo med poplavo vseh prošenj? Napisati sponzorski dopis/prošnjo in nato do pikice enakega poslati na sto različnih naslovov, navadno ne obrodi sadov.

Tehnološki napredek prinaša spremembe za vse nas. Plačevanje postaja vedno bolj spletno in mobilno, novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim pa se je v Evropski uniji pridružila uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb.

"Bo že naša poslovna asistentka organizirala dogodek." velikokrat slišimo, ko gre za dogodek, ki so se ga v podjetju odločili organizirati. Lahko gre za srečanje zaposlenih, srečanje poslovnih partnerjev, otvoritev novih prostorov ali kaj podobnega. A tako kot za vsako drugo področje, je tudi za dogodke potrebno imeti dovolj znanja in izkušenj, da na koncu dosežemo cilj, ki smo si ga zadali.

Zadnji dan januarja je Velika Britanija le izpeljala dolgo napovedani brexit. Za področje varstva osebnih podatkov je seveda zato glavno vprašanje, kako ravnati z osebnimi podatki ob prenosu v Veliko Britanijo.

Nesporazumov, prepiranja, glasnega in vztrajnega argumentiranja ter stalnega boja mnenj v delovnem okolju večina ljudi ne mara. Vzrokov je več. Med pogostimi, nezavednimi, je ta, da v tovrstnih situacijah neprijetno podoživljamo situacije iz primarne družine, kjer smo bili priča prepiranju ter medsebojnim agresivnim impulzom med starši ali med brati in sestrami. Vendar so bile izkušnje koristne in bodo v odrasli dobi potencialno učinkovite le, če v otroštvu in odraščanju po konfliktnem razvoju situacije ni izostala zadnja lekcija: pomiritev, odkrita beseda, iskanje konsenza ter izvedba novih idej in pogledov.

Temeljni zakon, s katerim se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, je ZVZD-1. V skladu s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Delodajalec je dolžan izvajati take preventivne ukrepe ter izbirati take delovne in proizvodne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh. 

Fizična dostava le izjemoma

Na jamčevalni zahtevek za znižanje plačila se naročniki pogosto sklicujejo. Ker je objekt po njihovem mnenju zaradi napake, ki ni bila odpravljena, manjvreden, zahtevajo tudi zase nižje plačilo. Na prvi pogled preprost institut se je v sodni praksi razvil v dokaj zapleteno in tvegano potezo za naročnika, saj so sodišča za znižanje plačila postavila vrsto omejitev in pogojev, ki iz zakona neposredno ne izhajajo. 

V zadnjem letu smo preko svetovnih medijev lahko zasledili podatke, kako nekatere mednarodne korporacije poskusno uvajajo štiridnevni delovnik v svoja poslovna okolja. Do zelo zanimivih rezultatov so prišli denimo v podjetju Microsoft na Japonskem, hkrati je to trenutno zelo aktualna tema na Finskem. Kako daleč pa smo Slovenci?

Družinski zakonik, ki se je začel uporabljati aprila prejšnje leto, namenja nekaj pozornosti tudi družinski mediaciji, ki naj bi postala posebej primerna metoda za reševanje družinskih sporov, predvsem v primeru razveze zakonske zveze in v vprašanjih o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok.