Pregled Uradnih listov RS

Uradni list RS, št. 16/2018 z dne 9. 3. 2018
Uradni list RS, št. 17/2018 z dne 16. 3. 2018
Uradni list RS, št. 18/2018 z dne 20. 3. 2018
Uradni list RS, št. 19/2018 z dne 23. 3. 2018
Uradni list RS, št. 20/2018 z dne 27. 3. 2018
Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 30. 3. 2018
Uradni list RS, št. 22/2018 z dne 4. 4. 2018
Uradni list RS, št. 23/2018 z dne 6. 4. 2018
Uradni list RS, št. 24/2018 z dne 13. 4. 2018
Uradni list RS, št. 25/2018 z dne 14. 4. 2018
Uradni list RS, št. 26/2018 z dne 17. 4. 2018
Uradni list RS, št. 27/2018 z dne 20. 4. 2018
Uradni list RS, št. 28/2018 z dne 20. 4. 2018
Uradni list RS, št. 29/2018 z dne 26. 4. 2018
Uradni list RS, št. 30/2018 z dne 26. 4. 2018
Uradni list RS, št. 31/2018 z dne 4. 5. 2018
Uradni list RS, št. 32/2018 z dne 11. 5. 2018
Uradni list RS, št. 33/2018 z dne 18. 5. 2018
Uradni list RS, št. 34/2018 z dne 21. 5. 2018
Uradni list RS, št. 35/2018 z dne 25. 5. 2018
Številka 36/2018 predvidoma izide 30. 5. 2018
Številka 37/2018 predvidoma izide 1. 6. 2018
Arhiv

Izobraževanja

Aktualno

Dodatne kvalifikacije - novost na področju izobraževanja

Na podlagi Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Uradni list RS, št. 104/15) in sklepa Strokovne komisije Nacionalne kontaktne točke Slovenskega ogrodja kvalifikacij in Evropskega ogrodja kvalifikacij je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo sklep o umestitvi dodatnih kvalifikacij:

strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji,

strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva ter

strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC,

v Slovensko ogrodje kvalifikacij.
S tem je Uradni list Republike Slovenije kot predlagatelj postal edini izvajalec teh dodatnih kvalifikacij.

Dodatna kvalifikacija je po Zakonu o slovenskem ogrodju kvalifikacij tista kvalifikacija, ki dopolnjuje usposobljenost posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju ter je vezana na potrebe trga dela

Zagotovite si svoj termin že danes!


20. april 2018

Katere so obvezne sestavine pogodbe o izvedbi javnega naročila?

Skrbnost pri pripravi pogodbe je ključnega pomena za uspešno izvedbo javnega naročila. Ko je odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna, se namreč javno naročilo šele začne izvajati, izvedba pa s sabo prinese vrsto izzivov v zvezi z načinom izvedbe, kakovostjo in roki izvedbe.

Če ima pogodba o izvedbi javnega naročila pomanjkljivosti ali nejasnosti, teh ni mogoče razlagati v škodo izvajalca. Hkrati pa izvajalci po sklenitvi pogodbe praviloma poskušajo narediti vse, da bi lahko pri izvedbi javnega naročila prihranili. Zato je ključno, da je pogodba pripravljena kakovostno in uravnoteženo ter da ima vse sestavine, ki pritičejo dobri pogodbi.

Ker ZJN-3 vsebini pogodbe o izvedbi javnega naročila ne posveča nobene pozornosti, je celotno breme kakovostno pripravljene pogodbe na naročnikih. Povsem neprimerno je, da naročniki prepisujejo besedilo pogodb, ki jih naključno najdejo na spletu, ali reciklirajo stare vzorce pogodb, ki že dolgo niso bili osveženi.

Preberite si članek v celoti.


8. december 2017

UL info tok

Obveščanje o slovenskih
in mednarodnih
javnih naročilih
Spremljanje
javnih razpisov
Obveščanje o
zakonodajnih novostih
Zakonodaja
držav članic EU
na enem mestu ...

Iz naše knjigarne

e-Bilten

Zakon o javnem naročanju

Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem1 (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)2 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.3 Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,4 med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,5 dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.6 Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,7 implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.


23. maj 2018

Civilno medicinsko pravo

Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.

Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.


23. maj 2018