Kriptosredstva pod nadzorom: EU uvaja avtomatsko poročanje

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ureja pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, pristojnosti državnih in drugih organov za pobiranje davkov, obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, način plačila, dan plačila, vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, obresti, zastaranje in druge materialnopravne določbe, varovanje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami Evropske unije, s tretjimi državami in ozemlji. Ministrstvo za finance je v javno obravnavo, ki se je končala pred nekaj dnevi, poslalo nov predlog novele zakona (ZDavP-2P), ki v slovenski pravni red prenaša določbe direktiv o transakcijah s kriptosredstvi in davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij. Hkrati želi s popravki trenutno veljavnega zakona zagotavljati učinkovitejši postopek pobiranja davkov.

Poročanje o imetnikih kriptosredstev

Sprememba zakona v notranji red prenaša določbe Direktive 2023/2226/EU glede izmenjave informacij o transakcijah s kriptosredstvi med članicami EU, ki uvaja obveznost poročanja in samodejno izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic EU o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi. Obveznost poročanja bo glede na predlog zajemala čezmejne in domače transakcije, informacije pa se bodo z državo članico, iz katere prihaja davčni zavezanec, izmenjevale vsak konec septembra za prejšnje leto, začenši z letom 2026.

Trg kriptosredstev hitro raste, kar vpliva tudi na davčne uprave, ki se morajo prilagoditi čedalje večji vlogi kriptosredstev. Zanje je značilen zlasti premik od običajnih finančnih posrednikov, značilnih ponudnikov informacij v ureditvah z davčnim poročanjem tretjih oseb, kot je enotni standard poročanja, k novi skupini posrednikov in drugih ponudnikov storitev, za katere so šele nedavno začeli veljati finančni predpisi in za katere pogosto še ne veljajo zahteve glede davčnega poročanja o njihovih uporabnikih. Prav tako možnost, da posamezniki imajo relevantna kriptosredstva v denarnicah, ki niso povezane z nobenim ponudnikom storitev, in prenašajo taka relevantna kriptosredstva med jurisdikcijami, pomeni tveganje uporabe teh relevantnih kriptosredstev za nezakonite dejavnosti ali izogibanje davčnim obveznostim.

Davčna preglednost mednarodnih skupin podjetij

Direktiva 2025/872/EU v zakonodajo EU vključuje nove obveznosti glede davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij, ki temeljijo na globalnih pravilih Vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS), o katerih je bil dosežen dogovor v vključujočem okviru OECD/G20. Cilj direktive je izvajanje drugega stebra davčne reforme, ki uveljavlja globalno minimalno davčno stopnjo za velika podjetja. Davčne informacije z enotnega obrazca za obračun povrhnjega davka se bodo tako samodejno izmenjale z davčnimi organi v drugih državah članicah EU, kar bo omogočilo izračun povrhnjega davka kot razlike med dejansko davčno stopnjo in 15-odstotno minimalno davčno stopnjo.

Učinkovitejši in bolj ekonomični postopki pobiranja davkov

Spremembe, ki niso povezane s prenosom evropskega pravnega reda v notranjega, pa so npr. povišanje zneska za odpis davčne obveznosti v primeru smrti davčnega zavezanca s sedanjih 80 na 200 evrov, odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi in pa črtanje možnosti odpisa ali delnega odpisa za davek od nenapovedanih dohodkov in za davčno obveznost, ugotovljeno v zvezi z navideznim pravnim poslom, izogibanjem ali zlorabo predpisov.

Hkrati bodo po novem prek sistema eDavki morali vse vloge na Furs poslati pravne osebe, samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, predlog zakona pa podaljšuje še rok za predložitev davčnega obračuna oziroma popravljenega davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora z 20 na 30 dni.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku.