Septembra 2018 bo potekal že 7. Kongres javnega naročanja, ki bo tradicionalno v znamenju reševanja najbolj perečih dilem v praksi.
Teme kongresa vključujejo dileme, s katerimi se srečujejo naročniki pri izvajanju novele ZJN-3A v praksi, razjasniti pa je tudi treba, na kakšen način naj naročniki izvajajo obstoječe pogodbe. Predstavljeni bodo odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z elektronsko oddajo ponudb, poudarek pa bo tudi na vprašanju, kako bo nova Uredba o varstvu osebnih podatkov vplivala na javna naročila.
Nadalje bodo predstavljeni vpliv nove gradbene zakonodaje na javna naročila gradnje, projektiranja in nadzora ter konkretni primeri, kako je treba spremeniti razpisno dokumentacijo. Strokovnjaki bodo odgovorili na najpogostejše težave pri objavah na portalu javnih naročil.
Udeleženci bodo imeli možnost zastaviti konkretna vprašanja in seznaniti strokovnjake z dilemami, ki jih imajo v praksi, tudi če konkretne teme niso predmet izobraževanja.
Cilj Kongresa javnega naročanja je med drugim tudi to, da udeleženci prejmejo odgovore na vsa svoja vprašanja, ki jih imajo v praksi.
Programski vodji kongresa sta mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil.
Izkoristite 10-odstotni popust na zgodnjo prijavo, ki velja do 10. avgusta 2018!
Za več info. o programu in prijavi obiščite spletno stran dogodka:
https://kjn.uradni-list.si/.
11. junij 2018
Na podlagi Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Uradni list RS, št. 104/15) in sklepa Strokovne komisije Nacionalne kontaktne točke Slovenskega ogrodja kvalifikacij in Evropskega ogrodja kvalifikacij je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo sklep o umestitvi dodatnih kvalifikacij:
– strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji,
– strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva ter
– strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC,
v Slovensko ogrodje kvalifikacij.
S tem je Uradni list Republike Slovenije kot predlagatelj postal edini izvajalec teh dodatnih kvalifikacij.
Dodatna kvalifikacija je po Zakonu o slovenskem ogrodju kvalifikacij tista kvalifikacija, ki dopolnjuje usposobljenost posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju ter je vezana na potrebe trga dela.
Zagotovite si svoj termin že danes!
20. april 2018
Skrbnost pri pripravi pogodbe je ključnega pomena za uspešno izvedbo javnega naročila. Ko je odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna, se namreč javno naročilo šele začne izvajati, izvedba pa s sabo prinese vrsto izzivov v zvezi z načinom izvedbe, kakovostjo in roki izvedbe.
Če ima pogodba o izvedbi javnega naročila pomanjkljivosti ali nejasnosti, teh ni mogoče razlagati v škodo izvajalca. Hkrati pa izvajalci po sklenitvi pogodbe praviloma poskušajo narediti vse, da bi lahko pri izvedbi javnega naročila prihranili. Zato je ključno, da je pogodba pripravljena kakovostno in uravnoteženo ter da ima vse sestavine, ki pritičejo dobri pogodbi.
Ker ZJN-3 vsebini pogodbe o izvedbi javnega naročila ne posveča nobene pozornosti, je celotno breme kakovostno pripravljene pogodbe na naročnikih. Povsem neprimerno je, da naročniki prepisujejo besedilo pogodb, ki jih naključno najdejo na spletu, ali reciklirajo stare vzorce pogodb, ki že dolgo niso bili osveženi.
8. december 2017
V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.
Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.1
6. junij 2018
Obvezne sestavine zahtevka za revizijo so opredeljene v 15. členu ZPVPJN, ki je bil z ZPVPJN-B nekoliko spremenjen, in sicer tako glede oblikovne strukture člena kot tudi z odpravo zahteve po navedbi, »ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada« (slednja navedba torej ni več obvezna sestavina zahtevka).
Kadar se pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje:
– imena in naslova vlagatelja zahtevka ter kontaktne osebe,
– imena naročnika,
– oznake javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
– predmeta javnega naročila ali
– pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem.
6. junij 2018
DZ je začel veljati 15. aprila 2017, uporabljati pa se začne dve leti po uveljavitvi (tj. 15. aprila 2019). Prva izjema je šest členov, ki se uporabljajo od dne, ko je bil zakonik uveljavljen, in se nanašajo na družinsko politiko oziroma na vnaprej izraženo voljo staršev. Medtem ko se na sodiščih, centrih za socialno delo, ministrstvih in drugod v organizacijskem smislu pospešeno pripravljajo na spremembe, ki jih bo DZ prinesel zaradi prenosa pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se uporabniki ukvarjamo z vsebino sprememb. Ključno je namreč, da se poleg sodnikov predvsem delavci centrov za socialno delo, ki bodo po novem vlagali predloge in bodo stranka v sodnih postopkih, državni odvetniki, ki jih bodo zastopali, ter odvetniki tudi vsebinsko dobro pripravijo pred pričetkom polne uporabe DZ. V obdobju priprave na pričetek uporabe je poleg strokovnih srečanj najbolj pomembna strokovna literatura, ki nastaja. Prvi strokovni priročnik s tega področja je Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak, ki je izšel pri Uradnem listu konec leta 2017.
6. junij 2018
Uredbeni del
