Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

V zakonodajnem postopku Državnega zbora RS se trenutno nahaja nov predlog Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (v nadaljevanju: Zakon), s katerim želi predlagatelj, tj. Vlada RS, ob upoštevanju mednarodnopravnih standardov in konvencij doseči celovito in sistemsko ureditev obravnavanja mladoletnih oškodovancev.

Družinski zakonik, ki se je začel uporabljati aprila prejšnje leto, namenja nekaj pozornosti tudi družinski mediaciji, ki naj bi postala posebej primerna metoda za reševanje družinskih sporov, predvsem v primeru razveze zakonske zveze in v vprašanjih o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok.

Državni zbor RS je oktobra 2019 izglasoval novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero je vladajoča koalicija želela ukiniti dodatek za delovno aktivnost, uzakonjen leta 2011, torej v času krize. Dodatek za aktivnost upravičenci prejemajo kot del denarne socialne pomoč in ga Zakon o socialno varstvenih prejemkih omenja kot »dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo«.

Manjšinska skupnost istospolno usmerjenih in transspolnih oseb (LGBT) se šteje za ranljivo skupino, ki je zaradi svoje dolgoletne marginalizacije še vedno ranljiva in izpostavljena kršitvam, ki izhajajo iz družbenih predsodkov. Eno od področij, relevantnih za te skupnosti, kjer se v zadnjih letih predsodki zmanjšujejo, v mnogih državah Evrope in širše pa posledično prihaja do hitrih zakonodajnih sprememb, je pravno priznavanje istospolnih partnerstev bodisi na način omogočanja dostopa do zakonske zveze ali pa ustvarjanja možnosti za sklepanje partnerskih zvez, ki imajo podobne pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.

Otrokove pravice doživljajo izjemen razvoj. Na mednarodni ravni so kodificirane že skoraj trideset let – Konvencija Združenih narodovo o pravicah otroka je namreč začela veljati leta 1990, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic pa leta 2000. 

V skladu s 153. členom Družinskega zakonika morata sodišče in center za socialno delo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

V skladu s 145. členom Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/2007, 21/2018 – v nadaljevanju DZ) otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače. Če je treba otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistemu, pri katerem otrok živi, ali tistemu, ki je naveden v sodni poravnavi ali odločitvi sodišča o skupnem varstvu in vzgoji otroka iz 139. člena DZ.

Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, in razmerja med starši in otroki. Vsebuje tudi določbe glede oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Kaj pa istospolna partnerstva? Ta ureja Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Družinski zakonik pa neposredno ureja njihova razmerja do otrok. Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017 preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni.

Zakonca, ki nočeta več živeti skupaj, lahko na sodišču vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Zakoncema za odločitev o tem, zakaj nočeta biti več zakonca, ni treba navajati razlogov. Ta način razveze jima omogoča, da jima pred sodiščem ni treba »pogrevati zamer in prati umazanega perila«. Za sporazumno razvezo zakonske zveze ni dovolj zgolj sporazum partnerjev o tem, da ne želita več zakonske zveze, temveč se morata sporazumeti tudi o vseh bistvenih vprašanjih, ki se ob razvezi postavijo glede njiju in njunih skupnih otrok. To naj bi preprečilo možnosti za pogosto mučno pravdanje zakoncev po razvezi.

O posvojitvi odloča center za socialno delo. Postopek se začne po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja (146. člen ZZZDR). Center za socialno delo mora v postopku preveriti, ali obstajajo splošni pogoji za posvojitev in ali posvojitelj izpolnjuje pogoje za posvojitev. Zaslišati mora tudi otrokove sorodnike (polnoletne brate in sestre, stare starše oziroma, če ti niso živi, po potrebi tudi tete in strice, drugi odstavek 147. člena ZZZDR), da si pridobi čim več podatkov o življenjskih razmerah otroka. Te določbe ne bo mogoče uresničiti pri najdenem otroku, pri katerem so starši neznani. Otrokove pravice izraziti svoje mnenje, kadar otrok še ni dopolnil 10 let (137. člen ZZZDR), in drugih procesnih pravic otroka v postopku posvojitve zakonodaja ne ureja. Prav tako predpisi ne določajo, da bi moral center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti strokovno mnenje posebne strokovne komisije, kot je to na primer predvideno pri odločanju o odvzemu otroka (88. člen ZSV).¹