Dodatek za delovno aktivnost ostaja

Objavljeno: 27.11.2019

Državni zbor RS je oktobra 2019 izglasoval novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero je vladajoča koalicija želela ukiniti dodatek za delovno aktivnost, uzakonjen leta 2011, torej v času krize. Dodatek za aktivnost upravičenci prejemajo kot del denarne socialne pomoč in ga Zakon o socialno varstvenih prejemkih omenja kot »dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo«.

Njegov namen naj bi bil ravno spodbujanje k delu oziroma ohranjanje motivacije zanj. Upravičenci do dodatka so (i) zaposlene osebe, (ii) osebe, ki opravljajo dejavnost, (iii) osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, prav tako pa so tukaj vključene tudi osebe, ki imajo sklenjen dogovor o prostovoljnem delu (teh je trenutno 3400), in osebe, ki opravljajo volontersko pripravništvo. Kot prejemnike pa zakon predvideva tudi osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Razlogi za ukinitev

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trdi, da je razlog za ukinitev predvsem porušeno razmerje med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo. Cenzus za denarno socialno pomoč danes znaša 402,18 evra, kar pomeni, da skupaj z dodatkom za delovno aktivnost znaša 607 evrov, kar po izračunih vlade pomeni 91,04 odstotka minimalne plače – velja ob predpostavki, da je oseba aktivna več kot 128 ur mesečno, kar v povprečju znaša vsaj 32 ur na teden. Če pa posameznik opravlja od 60 do 128 ur pa dodatek znaša 104,57 evra. Vlada RS meni, da dodatek ne spodbuja k zaposlovanju in dosega nasprotni učinek, kar pomeni, da naj bi ljudje namenoma zavračali delovno aktivnost kljub primanjkljaju delovne sile na trgu dela.1

Dejanske posledice

Skupaj naj bi bili prizadeti 24.202 osebi, od tega 1268 enostarševskih družin, brez denarne socialne pomoči bi ostalo 2674 odraslih in 1916 otrok in znižanje denarne socialne pomoči bi prizadelo 11.110 odraslih in 8509 otrok. V državnem proračunu, ki naj bi bil največji v zgodovini Republike Slovenije, pa to znaša približno 16 milijonov evrov.

1 Pojasnila Vlade RS glede dodatka za delovno aktivnost z dne 6. 9. 2019. URL: https://www.gov.si/novice/2019-09-06-pojasnila-glede-dodatka-za-delovno-aktivnost-dda/.

Vir: Uradni list RS.