Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, in razmerja med starši in otroki. Vsebuje tudi določbe glede oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Kaj pa istospolna partnerstva? Ta ureja Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Družinski zakonik pa neposredno ureja njihova razmerja do otrok. Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017 preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni.

Skupaj 47 avtorjev z različnih področij, je pod okriljem treh urednikov (dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek) pripravilo veliki in poglobljeni komentar posebnega dela kazenskega zakonika. V knjigi avtorji poglobljeno analizirajo dogmatična vprašanja vsake inkriminacije, z delom pa med drugim želijo doseči tudi bolj poglobljen pristop do teoretičnih vprašanj.

Kaj storiti, če so se dolžnosti in pravice udeležencev pri gradnji po gradbenem zakonu glede na ZGO-1 spremenile, ponudba pa je bila dana na dolžnosti in pravice po starem ZGO-1? V tem primeru lahko pride do dodatnih zahtev za izplačilo s strani izvajalca, kljub temu pa GZ v 106. členu določa, da se postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. Preberite, katere spremembe je še potrebno upoštevati v razpisni dokumentaciji po novi gradbeni zakonodaji.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe delavca predstavlja neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako odpoved zaradi nesposobnosti v primeru neizpolnjevanja zdravstvenih zahtev za delovno mesto pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, zato je odpoved v tem primeru nezakonita oziroma neveljavna. Preverite, kaj se zgodi, če delavec izgubi zmožnost opravljanja dela zaradi zdravstvenih razlogov.

Državni zbor RS je pred kratkim obravnaval predlog novele Zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig na 667 evrov neto. Ta naj bi povečal razliko med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo, saj je z zvišanjem socialne pomoči po mnenju mnogih ta razlika postala premajhna. Na kakšen način bomo rešili to socialno-ekonomsko vprašanje in ali smo res dežela »bogatih revežev«?

Poznate pravne posledice fotokopiranja avtorskega dela? Avtorska pravica pripade avtorju na podlagi stvaritve dela in je aktualna še 70 let po njegovi smrti. Avtorjevo delo je zaščiteno z vidika njegovih moralnih interesov in pravic ter mu zagotavlja premoženjsko korist od izkoriščanja njegovega dela.

Slovenska zakonodaja z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah določa, da je fotokopiranje, t. j. reproduciranje zapisanih del, dovoljeno le pogojno. Kdaj in na kakšen način, pa preverite v nadaljevanju.

Nedavno je v medijih odmevala zgodba o domnevnem trpinčenju zaposlenih in razdelila tudi mnenja širše javnosti. Kdaj in v katerih situacijah prepoznamo mobing? Ali smo seznanjeni z definicijami mobinga, trpinčenja ali šikaniranja na delovnem mestu, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)? Ta razlikuje med posameznimi pojmi, pomembna pa je tudi praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča RS. Da bi določeno ravnanje prepoznali kot mobing ali trpinčenje, mora biti podano sistematično in dalj časa trajajoče ravnanje, poudarja sodišče.

Poleg očitnih ravnanj, kot so nedostojno ravnanje, zmerjanje in podobno, pa je lahko za mobing označena tudi situacija, kjer delavec nima zagotovljenega dela in komunikacije. Kako postopati, ko se kot delodajalec ali zaposleni znajdemo v kritični situaciji?

Javna naročila so zapleten postopek, v katerem prihaja tudi do kršitev, zato je za udeležence v javnih naročilih priporočljivo, da poznajo pravila, odgovornost, posledice kršitev ter pravne možnosti, ki so na voljo, če se znajdejo v prekrškovnem postopku. Na seminarju, ki bo 30. 1. 2019, boste s pomočjo strokovnjakinj s pravnega področja spoznali osnove postopka o prekršku, možne sankcije ter njihove posledice.

Delo projektantov je s sprejemom nove gradbene zakonodaje 1. junija 2018 doživelo številne spremembe. Med prvimi so morali uporabiti določbe novega gradbenega trojčka, povečale so se njihove obveznosti, kljub temu pa pričakujejo, da se bodo tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Preverite ali so sedaj gradbeni postopki res krajši in enostavnejši.

Sodišče EU je nedolgo nazaj izdalo odločbo v zadevi Feniks¹ o vprašanju umestitve paulijanske tožbe v obseg pojma »zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji« v prvem odstavku 7. člena Uredbe 1215/2012 o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj Ia), po katerem je v sporih z mednarodnim elementom pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti obveznost.²