Katere ukrepe vsebuje "protikorona mega zakon"?
Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek vložila tri milijarde evrov težak predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo, ki ga je vlada poimenovala kar »protikorona mega zakon« (v nadaljevanju: mega zakon),1 s katerim želi nasloviti karseda širok krog tistih oseb, ki bodo utrpele (predvsem finančne) negativne posledice epidemije bolezni COVID-19.
Preberi večKatere ukrepe predvideva predlog interventnega zakona?
O ciljih interventnega zakona
Bivša vlada pod vodstvom Marjana Šarca je na svoji zadnji seji sprejela predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (v nadaljevanju: interventni zakon), ki zasleduje vsaj dva cilja. Prvi je ohranitev najmanj polovico zaposlenih v podjetjih, ki bodo zaradi posledic epidemije soočeni z zmanjšanim obsegom poslovanja. Drugi cilj pa je ublažiti negativne učinke, ki bodo nastali v primeru, ko bo delavcu odrejena karantena, delo na domu pa zanj ne bo mogoče.
Preberi večUniverzalni temeljni dohodek za socialno pravičnost
V preteklosti smo lahko nemalokrat zasledili, da politične stranke v svojih programih omenjajo univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot socialni ukrep, ki bi lahko na nekoliko bolj celovit način kljuboval pojavu brezposelnosti v slovenski družbi. Vendarle pa do odločitve o uvedbi UTD v kakršnikoli obliki (še) ni prišlo. V zadnjem času se je veliko govorilo o drzni potezi Finske, kjer so pred nekaj meseci zaključili obsežen socialni in politični eksperiment, s katerim so preverili odziv družbe in učinke, ki jih prinese uvedba UTD. Ob vsem tem pa bi bilo kdaj smiselno narediti korak nazaj in postaviti osnovno vprašanje: ali res vemo, kaj je cilj globalno znane ideje o UTD in kako ga opredeljuje pravna teorija?
Preberi večFizična dostava bolniškega lista delodajalcu ni več potrebna
Fizična dostava le izjemoma
Delodajalci in zavarovanci od 1. februarja naprej lahko dostopajo do elektronskih potrdil o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) preko spleta. Delodajalci morajo za začasno odsotnost od dela obvezno prevzeti elektronske bolniške liste za svoje zaposlene na spletnem portalu SPOT,1 kar pomeni, da zaposlenim ni treba fizično dostavljati bolniških listov.
Preberi večDelodajalci, ali veste, kolikšno težo ima mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu?
Mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi poda Komisija na podlagi pridobljene delovne dokumentacije z ugotovitvami in predlogom zavoda za zaposlovanje in ga posreduje delodajalcu1 in invalidu. Če se začne postopek na zahtevo ZPIZ-a ali zavoda za zaposlovanje, posreduje mnenje tudi njima.2 Odločitev Komisije je dokončna.3
Preberi večAli je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mogoča tudi zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe?
Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače1 oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.2 ZDR-1 pa hkrati začasno nezmožnost za delo, ugotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, izrecno opredeljuje za neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.3
Preberi večStiki pod nadzorom po Družinskem zakoniku
Družinski zakonik (DZ)1 je v 163. členu določil, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Stiki pod nadzorom niso novost, saj so potekali že doslej. Bistvena sprememba po DZ pa je, da se stiki pod nadzorom določajo le v okviru začasne odredbe, kar pomeni, da stikov pod nadzorom ni mogoče več določiti s končno odločbo.2
Preberi večActio Pauliana v dometu pogodbenih zadev po Bruselj Ia
Sodišče EU je nedolgo nazaj izdalo odločbo v zadevi Feniks1 o vprašanju umestitve paulijanske tožbe v obseg pojma »zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji« v prvem odstavku 7. člena Uredbe 1215/2012 o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj Ia), po katerem je v sporih z mednarodnim elementom pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti obveznost.2
Preberi večNasveti delodajalcem: kako se izogniti vrtoglavim globam zaradi nenačrtovanja promocije zdravja na delovnem mestu
Kaj pomeni promocija zdravja na delovnem mestu in kakšen je njen vpliv na delovno organizacijo?
Opredelitev pojma "promocija zdravja na delovnem mestu" najdemo v 3. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1)1, in sicer so to sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Torej govorimo o ukrepih, katerih cilj je preprečevati oziroma zmanjševati posledice fizičnih in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.
Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih
Vrhovno sodišče RS je s sodbo1 z dne 23. januarja 2020 ponovno pritrdilo stališču banke, ki je po besedah Vrhovnega sodišča RS ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Ustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost banke
Vrhovno sodišče RS je opozorilo, da je od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika mogoče pričakovati, da se zaveda, da se kredit v evrih razlikuje od kredita v švicarskih frankih predvsem zaradi prevzema valutnega tveganja in da se razmerje med evrom in švicarskim frankom lahko spremeni.
Preberi več