Gradbeni zakon (GZ-1) ureja pogoje za graditev objektov in vsa druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je vnovič predlagalo spremembo zakona (GZ-1B), ki bo spremenila ureditev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, natančneje določila dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in učinkoviteje uredila način pridobivanja mnenj mnenjedajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti; pravila za dobro ravnanje z živalmi;  kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; pogoje, ki jih je za zaščito živali treba zagotoviti pri reji in vzreji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in postopkov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali in živali v oskrbi; nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali; nadzorstvo nad izvajanjem zakona ter določa kazenske sankcije za kršitelje.

S 1. marcem 2026 Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije po osemdesetih letih neprekinjenega delovanja zaključuje izdajanje Uradnega lista Republike Slovenije. Dne 27. 2. 2026 smo izdali zadnji uradni list, številka 17/2026 - za zgodovino.

Zakon o informacijski varnosti (ZinfV) ureja področje informacijske in kibernetske varnosti ter opredeljuje nacionalni sistem informacijske varnosti v Republiki Sloveniji. Pri tem ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, organa za obvladovanje incidentov velikih razsežnosti in kriz, enotne kontaktne točke za kibernetsko varnost, skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) in sprejem Strategije kibernetske varnosti Republike Slovenije. Hkrati določa tudi kibernetsko obrambo ter sodelovanje pristojnih državnih organov in skupin CSIRT.

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ureja temeljna procesna razmerja med upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar ti odločajo o pravicah, pravnih koristih in obveznostih fizičnih in pravnih oseb s področja upravnega prava. Pravila ZUP se smiselno uporabljajo tudi v drugih javnopravnih zadevah, če niso urejene s posebnimi procesnimi pravili. Cilji novele ZUP-I, ki se začne uporabljati 7. februarja 2026, so predvsem pospešitev upravnega odločanja, učinkovitejše vodenje postopka in racionalizacija procesnih faz, pri čemer uvaja tudi nov institut informativne odločbe.

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2V), ki prinaša ciljno usmerjene spremembe na področju davčne obravnave investicijskih skladov ter reorganizacij družb. Predlog zasleduje predvsem večjo pravno predvidljivost, uskladitev z evropskimi pravili ter odpravo tehničnih pomanjkljivosti v veljavnem zakonu.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v javno obravnavo poslalo osnutek Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUEUDHPUI), ki določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci), ter prekrške in globe v zvezi z izvajanjem Uredbe 2024/1689/EU. Bistveni namen pravil o umetni inteligenci je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira, predvsem za razvoj, dajanje na trg, dajanje v uporabo ter za uporabo umetnointeligenčnih sistemov v EU.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) določa in ureja nujne ukrepe za vzpostavljanje in zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani omnibusni zakon, ki posega v več različnih zakonov (Zakon o financiranju občin, Zakon o brezplačni pravni pomoči in Zakon o kazenskem postopku) ter odstopa od nekaterih določb Zakona o davčnem postopku, Kazenskega zakonika, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakon je bil sprejet v Državnem zboru in začel veljati 27. novembra 2025. V nadaljevanju predstavljamo člene zakona, ki posegajo predvsem na varnostno in sodno področje.