Legalizacija objektov, kako in zakaj?

11. dec
Legalizacija objektov, kako in zakaj?

Graditev vseh objektov v Republiki Sloveniji je v javnem interesu. Javni interes po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr,) predstavljajo varnost objektov, spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

Preberi več

Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

2. okt
Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

V sredini septembra je potekal osrednji kazenskopravni dogodek leta. Na dvodnevnem seminarju z naslovom »Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi« v prostorih družbe Uradni list Republike Slovenije so bila obravnavana nekatera od najzahtevnejših dogmatičnih vprašanj, s katerimi so se srečali avtorji pri pisanju prvega vseobsežnega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1).

Preberi več

Znanstveni komentar Kazenskega zakonika (KZ-1)

16. sep
Znanstveni komentar Kazenskega zakonika (KZ-1)

Po petih letih za sodno prakso in zakonodajalca uporabno delo

»Znanstveni komentar Kazenskega zakonika (KZ-1), ki sta ga v treh knjigah na več kot 3.600 straneh izdala Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Uradni list Republike Slovenije, je daleč najbolj celovit pregled posebnega dela kazenskega zakona, kar ga je Slovenija videla,« je na predstavitvi po zaključku 5-letnega raziskovalno založniškega projekta povedala ena od treh urednikov, izredna profesorica s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Katja Filipčič. Urednika sta bila sicer še prof. dr. Damjan Korošec z iste fakultete in pa, za gospodarska kazniva dejanja, odvetnik Stojan Zdolšek.

Preberi več

Seminar o posebnem delu KZ-1: koristno in aktualno

3. sep
Seminar o posebnem delu KZ-1: koristno in aktualno

Pred kratkim smo predstavili le dve od kar 15 tem, ki jih bodo vodilni pravni strokovnjaki za posamezna vprašanja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) predstavili na dvodnevnem seminarju, 10. in 11. septembra 2019. Ena od osrednjih tem dogodka bodo tako tudi spolna kazniva dejanja.

Preberi več

Stiki pod nadzorom po Družinskem zakoniku

21. avg
Stiki pod nadzorom po Družinskem zakoniku

Družinski zakonik (DZ)1 je v 163. členu določil, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Stiki pod nadzorom niso novost, saj so potekali že doslej. Bistvena sprememba po DZ pa je, da se stiki pod nadzorom določajo le v okviru začasne odredbe, kar pomeni, da stikov pod nadzorom ni mogoče več določiti s končno odločbo.2

Preberi več

Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

16. apr
Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

Vedno pogosteje se v praksi pojavljajo dileme, ki kažejo na potrebo po pravilni razlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in drugih posebnih procesnih ureditev, tudi z vidika skladnosti postopkov z Ustavo RS ter na njeni podlagi sprejetimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Preberi več

Recenzija - Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

15. apr
Recenzija - Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

Gradbeni zakon ( GZ )1 je v veljavi dobro leto, od tega se uporablja že pol leta. Avtoričin uvodni del k zakonu je pomemben, saj kot soustvarjalka GZ suvereno pojasni njegova temeljna izhodišča, vsebino in cilje nove gradbene zakonodaje. Knjiga2 ima dva dela. Prvi vsebuje uvodna pojasnila z 12 poglavji na 120 straneh, kjer so opisane ključne vsebinske spremembe nove zakonodaje. V drugem delu knjige je GZ , ki se zaključi s stvarnim kazalom. Knjigo na 227 straneh je februarja 2018 izdala založba Uradni list RS.

Preberi več

Ste pripravljeni na strastno vožnjo?

4. apr
Ste pripravljeni na strastno vožnjo?

Alfa Romeo že od nekdaj ustvarja modele brezčasne lepote in tehnološko naprednih rešitev, z nezamenljivim užitkom v vožnji. Z modelom Stelvio, svojim prvim SUV modelom, je postavila nov mejnik v svoji bogati, več kot 100-letni zgodovini, ter ponovno združila strast in zmogljivost.

Preberi več

Problematika pooblaščenih inženirjev

29. mar
Problematika pooblaščenih inženirjev

S 1. junijem 2018 sta se začela uporabljati nov Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ). Po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) so »odgovorni vodje del« in »odgovorni nadzorniki« po opravljenem strokovnem izpitu z vpisom v imenik Inženirske zbornice Slovenije (IZS) pridobili poseben status »pooblaščenega inženirja« za določena dela. Regulirani poklici po ZGO-1 so bili: odgovorni projektant, odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del, odgovorni nadzornik in odgovorni nadzornik posameznih del, odgovorni revident in odgovorni geodet.

Preberi več

Od evolucije trga tehnologije do razvoja pametnih mest

14. mar
Od evolucije trga tehnologije do razvoja pametnih mest

Letošnja konferenca Novi izzivi v plačilnih storitvah in trženju, v rokah organizacije UL RS, bo namenjena digitalizaciji storitev na področju brezgotovinskega plačevanja in pametnih mest oziroma pametnih skupnosti.

Preberi več

Več kot 4.000 strani rokopisa - napredek morda še sledi

25. feb
Več kot 4.000 strani rokopisa - napredek morda še sledi

V eni od prejšnjih izdaj e-biltena Uradnega lista Republike Slovenije sem opisal velikost in na splošno pogled urednikov na projekt velikega znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika (KZ-1), prvega takega pri nas. Trajal je skoraj štiri leta, združeval več kot 100 ljudi in dva izmed pomembnejših založnikov pravne literature pri nas, imel podporo Javne agencije za raziskovalni razvoj RS, a razumljivo je, da se bo ocenjeval po poglobljenosti raziskovalnega dela, kakovosti prikaza in analiz ter tudi po uporabnosti rezultatov. Predstavitvi razlogov, zakaj smo na naše delo avtorji ponosni, sledi zgolj nekaj uvodnih ugotovitev našega raziskovalnega projekta, ki je znašal na koncu, to moram poudariti, več kot 4.000 strani rokopisa!

Preberi več

Pravna fakulteta v Ljubljani z novimi programi specializacije – prijave do 15. 2. 2019!

13. feb
Pravna fakulteta v Ljubljani z novimi programi specializacije – prijave do 15. 2. 2019!

"The Future of Europe is a learning Europe"
S t. i. in precej kritizirano bolonjsko reformo je postal pravniški študij dvostopenjski, v trajanju skupaj pet let, pravniški državni izpit (PDI) pa lahko opravljaš šele po zaključeni drugi stopnji, ko si (po novem) magister prava. V skladu s prejšnjo ureditvijo je bil magister pravnih znanosti ali katerih drugih znanosti nekdo, ki je opravil znanstveni magisterij, kar je lahko zapisal spredaj, pred imenom. Predvsem pa je lahko, če ni imel ravno ambicij za vsaj triletni doktorski študij (od študijskega leta 2019/2020 bo na Pravni fakulteti v Ljubljani ta štiriletni), opravil neko formalno izobraževanje na priznani instituciji v okviru formalno priznanega (t. i. akreditiranega) izobraževanja. In pridobil želeni naziv. Sedaj tega ni več, zakonodaja ne pozna več specialističnega in tudi ne znanstvenega magistrskega študija, tako da vmesne možnosti ni več: recimo temu osnovna univerzitetna izobrazba (II. bolonjska stopnja) na eni in doktorat znanosti na drugi strani.

Preberi več