Recenzija - Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

Objavljeno: 15.04.2019

Gradbeni zakon ( GZ )1 je v veljavi dobro leto, od tega se uporablja že pol leta. Avtoričin uvodni del k zakonu je pomemben, saj kot soustvarjalka GZ suvereno pojasni njegova temeljna izhodišča, vsebino in cilje nove gradbene zakonodaje. Knjiga2 ima dva dela. Prvi vsebuje uvodna pojasnila z 12 poglavji na 120 straneh, kjer so opisane ključne vsebinske spremembe nove zakonodaje. V drugem delu knjige je GZ , ki se zaključi s stvarnim kazalom. Knjigo na 227 straneh je februarja 2018 izdala založba Uradni list RS.

Temeljna izhodišča za nastanek novega GZ so bila postavljena leta 2013 z odločitvijo Vlade, da država potrebuje celovito prenovo prostorsko-gradbene zakonodaje. V naslednjih štirih letih so se mnoga stališča spreminjala, krovna izhodišča pa so vendarle ostala in ta so v marsičem prelomna. Doseganje zastavljenih ciljev bo jasno šele po določenem obdobju izvajanja GZ v praksi, nekateri šele po letu 2021. Do takrat namreč traja prehodno obdobje za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema e-graditev, pa tudi pomembno uveljavitev instituta gradbene parcele.

GZ v temelju ščiti javni interes pri graditvi objektov. Sem spadajo zlasti varnost objektov, dosledno upoštevanje gradbenih standardov, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja v prostor in arhitektura kot izraz kulture. GZ določa sistemske pogoje za graditev objektov, kamor spadajo skladnost s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi, predpisi o urejanju prostora in drugimi varstvenimi predpisi, če se nanašajo na gradnjo ali predhodno potrebno pridobitev dovoljenj in drugih prijav. GZ določa pogoje za vse udeležence, ki nastopajo med gradnjo, kot so: investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Investitor je na primer dolžan poskrbeti za predpisana dovoljenja, naročila, prijave in dokumentacijo, za zakoličenje objekta in po končani gradnji za evidentiranje objekta. Prenovljeni sistem graditve nalaga stroki, projektantom, nadzornikom in izvajalcem veliko večjo odgovornost. Po novem se v nobeni fazi vsebinsko ne preverja izpolnjevanja bistvenih zahtev države. GZ to pooblastilo prepušča kvalificiranim strokovnjakom v okviru njihovih pravic in obveznosti. Če so ugotovljene namerne ali nenamerne strokovne napake posameznega strokovnjaka, je za nadzor oziroma sankcije odgovorna pristojna zbornica.

GZ na eni strani poenostavlja postopke, hkrati pa jasneje določa odgovornosti in pogoje za vodjo projekta, vodjo nadzora in vodjo del. Njegova temeljna usmeritev je večja deregulacija in hkrati jasna delitev pristojnosti posamezne odgovorne osebe pri gradnji, ki glede na kompetence vodijo vsak svoj del nalog pri projektiranju in gradnji.

Eden od pomembnejših pojmov, ki je v GZ prenovljen, se nanaša na opredelitev objekta. Ta v GZ pomeni stavbo, gradbeni inženirski objekt ali celo drug poseg v prostor. Na novo so opredeljeni začetek gradnje, groba gradbena dela in dokončanje gradnje kot pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Dosedanja soglasja so prekvalificirana v mnenja, ki ne predstavljajo več upravnega akta. Tako mnenjedajalec postane tudi občina na območju predvidene gradnje, ki pozitivno mnenje lahko izda šele na podlagi skladnosti nameravanega posega s prostorskimi akti. GZ opredeli osem bistvenih zahtev za gradnjo, med katerimi sta novi trajnostna raba naravnih virov in univerzalna graditev te rabe objektov.

Pomembna novost GZ je uvajanje strožjih pogojev za začetek gradnje. Po novem za gradnjo ne zadošča samo pravnomočno gradbeno dovoljenje, vsaj osem dni pred začetkom gradnje je namreč treba dela prijaviti upravnemu organu in vlogi predložiti projektno dokumentacijo za izvedbo ter podatke o zakoličbi. Eno od temeljnih izhodišč GZ je bilo krčenje projektne dokumentacije v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. To pomeni, da investitor šele v fazi prijave začetka gradnje predloži tudi izvedbeni projekt, iz katerega izhaja izpolnjevanje vseh bistvenih zahtev gradnje. Izjema, za katero ni treba prijaviti začetka gradnje, gradbeno dovoljenje pa je potrebno, je sprememba namembnosti. Ko gre za odstranitev objekta, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, začetek izvajanja odstranjevalnih del pa je treba prej prijaviti.

Pomembnih novosti v GZ je še več. Takšna je možnost podajanja informacij o pogojih gradnje še pred začetkom upravnega postopka s strani upravnega organa in možnost pridobitve predodločbe, tudi spremembe soglasij v mnenja. Predodločba je nov pravni institut, ki nekoliko spominja na staro lokacijsko dovoljenje. Pristojni upravni organ lahko na zahtevo vlagatelja že predhodno odloči o vprašanjih, ki so kasneje predmet odločanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v takem primeru postanejo zavezujoči. Novost je integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje. Ena od dobrodošlih novosti je dopuščanje manjših odstopanj, ki lahko nastanejo med gradnjo. To pomeni, da v primerih, ki so natančno opredeljeni v zakonu, po končani gradnji objekt ni neskladen in se lahko pridobi uporabno dovoljenje. Če so ta odstopanja presežena, pa v desetih letih po prvotno izdanem gradbenem dovoljenju obstaja možnost spremembe gradbenega dovoljenja.

GZ prinaša novosti na področju pridobitve uporabnega dovoljenja, ki je poslej obvezno za vse objekte, za katere se pridobi gradbeno dovoljenje, razen nezahtevnih. Za manj zahtevne objekte pred izdajo uporabnega dovoljenja ni več obvezen predhodni tehnični pregled. Odločba se izda na podlagi vloge z dokumentacijo, kjer so sestavni del tudi izjave udeležencev, da so izpolnjene vse bistvene lastnosti. To je dober primer novega razumevanja deregulacije, ki jo nadomešča ustrezna odgovornost deležnikov gradnje. Novosti so tudi v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor. Gradbena inšpekcija ostaja pristojna za gradnje, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, za ostale gradnje je pristojna občinska inšpekcija.

GZ delno rešuje tudi problematiko še dopustnih neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, ki jih ni možno legalizirati po rednem postopku, je uveden izredni postopek legalizacije, ki je časovno omejen do 17. novembra 2022. V tem primeru se lahko nedovoljeni poseg legalizira pod pogoji, ki so veljali v času, ko so nastali posegi, ali pa pod današnjimi zakonskimi pogoji, kakor je za investitorja ugodneje. Za objekte, ki so obstajali že pred 1. januarjem 1998 in niso spremenjeni glede obsega in namembnosti, pa je možno pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Tako dovoljenje je pogojno in se vpiše v zemljiški kataster. V GZ je za številne institute predvideno ustrezno dolgo prehodno obdobje.

GZ z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom avtorice Sabine Jereb je koristen priročnik in obvezno čtivo za tiste, ki se v praksi dnevno srečujemo z gradbeno zakonodajo. Uvodna pojasnila nam pomagajo, da bo uporaba GZ enostavnejša in razumljivejša ter da ga bomo različni deležniki razlagali enako.

1 Ur. l. RS, št. 61/17 in nasl.
Jereb, S.: Gradbeni zakon ( GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb. Uradni list RS, Ljubljana 2018. Cena: 53 evrov.

Vir: Helena Kovač, pooblaščena odgovorna projektantka arhitekture in direktorica v družbi Geoplan d.o.o., Kamnik, v Pravna praksa, št. 7. 2019, str. 32-33, 14.2.2019.