Izvedba gradbenih projektov za seboj praviloma potegne kup zapletov in različnih situacij. Zato novica o tem, da je izšel Veliki gradbenopravni priročnik, prihaja ob pravem času. Priročnik podaja odgovore na široko paleto vprašanj iz konkretnih situacij, do katerih prihaja v gradbeniški praksi in bo nedvomno v pomoč vsem udeležencem pri gradnji – od naročnikov in izvajalcev do projektantov in nadzornikov.
Preberi več
Delo projektantov je s sprejemom nove gradbene zakonodaje 1. junija 2018 doživelo številne spremembe. Med prvimi so morali uporabiti določbe novega gradbenega trojčka, povečale so se njihove obveznosti, kljub temu pa pričakujejo, da se bodo tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Preverite ali so sedaj gradbeni postopki res krajši in enostavnejši.
Preberi več
Slovenija je 24. oktobra 2017 po štirih letih priprave dobila tri predpise, ki urejajo prostor in graditev objektov: Zakon o urejanju prostora, Gradbeni in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Osrednji zakon tega zakonodajnega trojčka je Zakon o urejanju prostora, ki je v Sloveniji vzpostavil moderen sistem urejanja prostora in odgovoril na izzive kakovostne arhitekture, podobe naselij in krajine, legalnosti gradenj in podobno, poleg varovanja javnega interesa, pa bo omogočil tudi varno in stabilno investicijsko okolje.
Preberi več
Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.
Preberi več
V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.
Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).
Preberi več
Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.
Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati.1 V skladu s sodno prakso takšna izjava zavarovanca predstavlja zastavo prihodnje pogojne terjatve, katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe.2 Vinkulacija je smiselna in utemeljena, če je dana v korist tistega, ki ima materialni interes do zavarovalnine, če nastopi škodni primer.3 Vinkulacija ni prenos zavarovalne pogodbe (assignment insurance contract), sprememba pogodbenih strank in tudi ne prenos pravic iz zavarovalne pogodbe (assignment of policy), prenos lastniške pravice na zavarovani stvari, prenos police in prenos posamezne pravice – indosament. Z vinkulacijo se ne spreminjajo položaj in lastnosti zavarovanca.
Preberi več
Predlog zakona v svojem bistvu sledi naslednjim ciljem: zmanjševanje investicijskega tveganja in večja pravna varnost investicijske namere, integracija gradbenega in okoljskega dovoljevanja, povečanje učinkovitosti in odprava ozkih grl v postopku pridobivanja soglasij, dosledna izpeljava odgovornosti pri graditvi, ne nazadnje pa tudi cilju krepitve vloge občine v postopkih dodeljevanja. Ključna točka zakona je z uveljavitvijo sistemskih rešitev odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj.
Predlog širi definicijo objekta na večje število drugih gradbenih posegov, torej tudi na fizične, gradbene in podobne posege v zemeljske strukture, ki po ozki definiciji veljavnega zakona nimajo lastnosti objekta, na primer utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanje in odkopavanje, postavljanje premičnih objektov z namenom stalne uporabe ipd. Olajšan naj bi bil tudi začetek gradnje: pred gradnjo torej ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov – potrebna bo samo še prijava začetka gradnje. Predlog združuje gradbeno in okoljsko dovoljevanje, kar naj bi posledično pomenilo en pristojen organ, eno dokumentacijo in enkratno pozivanje stranskih udeležencev ter tudi eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev.
V Državnem zboru je bil 22. junija 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETl-1). Cilj zakona je omogočiti etažnim lastnikom v stavbah, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem. Zakon določa pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov, tj. postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, prav tako zgrajenih pred 1. januarjem 2003.
In katere so bistvene določilnice? V začetku beremo opredelitev, da skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, udeležencev v postopku, z namenom zaščite varstva pravic zastopa upravnik. Če v postopku nastopata dve ali več skupnosti, ki imajo istega upravnika in so njihove koristi v navzkrižju, sodišče vsaki od njih postavi skrbnika za poseben primer. Prav tako se skrbnik dodeli v primeru smrti udeleženca ali če nasledniki niso znani.
RDEČA in RUMENA pogodba FIDIC v podčlenu 4.2 urejata Garancijo za dobro izvedbo, ki jo mora na svoje stroške pridobiti izvajalec ter jo izročiti naročniku. Rok, v katerem mora izvajalec izročiti garancijo naročniku, znaša po Splošnih pogojih pogodbe 28 dni po prejemu Pisma o sprejemu, ta rok pa je lahko s Posebnimi pogoji spremenjen.
Obliko garancije in njenega izdajatelja mora določiti naročnik v razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi naročnik naknadno spremenil obliko garancije, ki jo sme predložiti izvajalec, bi se pri javnih naročnikih za takšno ravnanje presojalo, ali gre za bistveno spremembo pogodbe ali ne. Po ugotovitvi, da ne gre za bistveno spremembo, bi bila menjava oblike zavarovanja mogoča na podlagi 95. člena ZJN-3, kadar bi šlo za bistveno spremembo pogodbe, pa naročnik ne sme dovoliti menjave oblike zavarovanja.
Pogodbi FIDIC določata dolžino trajanja garancije za dobro izvedbo drugače, kakor je običajno določeno v klasičnih gradbenih pogodbah v Sloveniji.
Če naročniki spreminjajo člen 14 [Pogodbena cena in plačilo], se morajo zavedati, da ni dovolj, da spremenijo samo člen 14, temveč morajo za učinkovito spremembo pogodbene cene spremeniti več členov tako v RDEČI kot v RUMENI knjigi.
Po RDEČI knjigi je ponudbena cena navedena v ponudbenem predračunu, ki ga k svoji ponudbi priloži ponudnik. Dolžnost zagotovitve ustreznega in kakovostnega ponudbenega predračuna je na strani naročnika. Cene v ponudbenem predračunu so po RDEČI knjigi lahko določene na dva načina:
– kot cena na enoto (na primer 230 EUR/m³) in zmnožek cene na enoto s predvidenimi količinami, ki jih v ponudbenem predračunu navede naročnik, ali
– kot pavšalna cena za celotno postavko (na primer 4.000 EUR za celotno postavko).
Pogodbe FIDIC vsebujejo vrsto institutov, ki so urejeni drugače kot v slovenski gradbeni pogodbi, med njimi pa je tudi določitev cene.
Pogodbena cena je v RDEČI in RUMENI knjigi v podčlenu 1.1.4.2 definirana enako, in sicer kot cena, določena v podčlenu 14.1 [Pogodbena cena], ki vključuje prilagoditve v skladu s pogodbo. V obeh knjigah FIDIC je cena opredeljena kot sprejeti pogodbeni znesek, ki je skupni nominalni znesek, izražen v vrednosti, vsaka od obeh knjig pa vsebuje različne oblike možnih prilagoditev cene. Te prilagoditve cene se nanašajo na dodatne stroške, ki ob oddaji ponudbe niso bili predvideni, bodisi zato, ker so nastali po krivdi naročnika, bodisi zato, ker so nastali zaradi okoliščin, ki jih ni mogla predvideti nobena pogodbena stranka.
Preberi več
Gradbena pogodba je ena od najzahtevnejših podjemnih pogodb, zaradi česar ima v OZ1 svoje poglavje, ki posamezna vprašanja pri gradbeni pogodbi ureja drugače kakor pri drugih vrstah podjemnih pogodb. Tako se razlike, denimo, nanašajo na obličnost in zahtevano pisnost, nujna nepredvidena dela, določbe v zvezi z oblikovanjem cene, določila o nesprejemljivosti cen, odgovornosti izvajalca in projektanta za solidnost gradnje ter drugačne roke za notifikacijo napak v izvedenih gradbenih delih.
Preberi več
Sodišče lahko v skladu s tretjim odstavkom 47. člena SPZ določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Sodišče lahko tako odloči le, če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. Pri tej odločitvi mora sodišče upoštevati vse okoliščine, zlasti pa interese strank, dobrovernost graditelja in obnašanje lastnika sosednje nepremičnine.
Preberi več
Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.
Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.
Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).
Preberi več
Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.
Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.
Namen prispevka je predstaviti ključne napake pri oddajanju javnih naročil gradenj, ugotovljene v zadnjem obdobju.
Računske napake ob nepredvidenih delih
Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2 sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Isti odstavek zakona še določa, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ta določba se v praksi pogosto uporablja, saj je popis del v postopkih javnih naročil običajno zelo obsežen in je statistična verjetnost vsaj ene napake velika.
Napako naročnik običajno odpravi tako, da sam ugotovi pravilno ponudbeno vrednost in ponudnika zaprosi za soglasje za upoštevanje te vrednosti, pri čemer ponudniki navadno v celoti sledijo pozivu naročnika in soglasje tudi dajo. Pri tem pa je pogosto spregledano, da odprava računske napake ni možna, kadar je naročnik v popisu del predvidel tudi obračun določenega deleža nepredvidenih del.
Državna revizijska komisija je namreč že leta 2013 v zadevi št. 018-022/2013-5, nazadnje pa leta 2015 v zadevi št. 018-016/2015-4 odločila, da odprava računske napake ne sme imeti za posledico spremembe cene na enoto, tega pa ni mogoče zagotoviti, kadar je od preračuna posamezne postavke odvisna druga postavka ponudbenega predračuna, npr. 10 odstotkov nepredvidenih del, ki se obračuna od vrednosti vseh drugih postavk. Zaradi jasnega stališča Državne revizijske komisije v takšnih primerih ima napaka za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.
Preberi več
Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).
Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.
Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.
Preberi več