Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

10. apr
Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.

Preberi več

Novi Gradbeni zakon

28. feb
Novi Gradbeni zakon

V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.

Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).

Preberi več

Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

6. dec
Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati.1 V skladu s sodno prakso takšna izjava zavarovanca predstavlja zastavo prihodnje pogojne terjatve, katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe.2 Vinkulacija je smiselna in utemeljena, če je dana v korist tistega, ki ima materialni interes do zavarovalnine, če nastopi škodni primer.3 Vinkulacija ni prenos zavarovalne pogodbe (assignment insurance contract), sprememba pogodbenih strank in tudi ne prenos pravic iz zavarovalne pogodbe (assignment of policy), prenos lastniške pravice na zavarovani stvari, prenos police in prenos posamezne pravice – indosament. Z vinkulacijo se ne spreminjajo položaj in lastnosti zavarovanca.

Preberi več

Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

23. dec
Kaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?

Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.

Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.

Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).

Preberi več

Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

11. nov
Najpogostejše napake pri oddajanju javnih naročil gradenj

Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.

Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.

Namen prispevka je predstaviti ključne napake pri oddajanju javnih naročil gradenj, ugotovljene v zadnjem obdobju.

Računske napake ob nepredvidenih delih

Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2  sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Isti odstavek zakona še določa, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ta določba se v praksi pogosto uporablja, saj je popis del v postopkih javnih naročil običajno zelo obsežen in je statistična verjetnost vsaj ene napake velika.

Napako naročnik običajno odpravi tako, da sam ugotovi pravilno ponudbeno vrednost in ponudnika zaprosi za soglasje za upoštevanje te vrednosti, pri čemer ponudniki navadno v celoti sledijo pozivu naročnika in soglasje tudi dajo. Pri tem pa je pogosto spregledano, da odprava računske napake ni možna, kadar je naročnik v popisu del predvidel tudi obračun določenega deleža nepredvidenih del.

Državna revizijska komisija je namreč že leta 2013 v zadevi št. 018-022/2013-5, nazadnje pa leta 2015 v zadevi št. 018-016/2015-4 odločila, da odprava računske napake ne sme imeti za posledico spremembe cene na enoto, tega pa ni mogoče zagotoviti, kadar je od preračuna posamezne postavke odvisna druga postavka ponudbenega predračuna, npr. 10 odstotkov nepredvidenih del, ki se obračuna od vrednosti vseh drugih postavk. Zaradi jasnega stališča Državne revizijske komisije v takšnih primerih ima napaka za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Preberi več

Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

11. nov
Kakšna je sodna praksa ob ZGO-1?

Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).

Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.

Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.

Preberi več