Kako lahko družinsko podjetje vključi zaposlene v delitev dobička?

25. okt.
Kako lahko družinsko podjetje vključi zaposlene v delitev dobička?

Zaposlene lahko vključimo v delitev dobička družbe tudi, če niso kapitalsko udeleženi v družbi. To nam omogoča Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob),1 ki v Sloveniji velja od leta 2008. Zakon med drugimi določa tudi davčne olajšave in olajšave pri prispevkih za socialno varnost v zvezi z izplačili iz tovrstne sheme.

ZUDDob ureja udeležbo delavcev pri dobičku, ki je davčno ugodneje obravnavana. Udeležba pri dobičku je sicer dopustna tudi v kakšni drugi obliki, vendar za ureditev udeležbe pri dobičku zunaj okvirjev zakonske sheme ni davčnih in drugih olajšav. Po ZUDDob gre za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu, pri čemer najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5.000 evrov.

Preberi več

ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

5. apr.
ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

Po velikem »preplahu«, ki ga je med upravljavci in obdelovalci osebnih podatkov leta 2018 sprožila Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR),1 so številna podjetja nekoliko umirila svoje delo na tem področju. Brez lokalnega predpisa, ki bi nadomestil tedanji Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)2 in v naš pravni red (med drugim) ustrezno prenesel upravne globe, predpisane z GDPR,3 Informacijski pooblaščenec RS (IPRS) kot nadzorni organ namreč ni imel pristojnosti izrekati enormnih glob, ki so bile večinoma glavna motivacija za usklajevanje poslovanja s predpisi.

Preberi več

Tehnologije za prepoznavanje obrazov kot orodje organov pregona

9. mar.
Tehnologije za prepoznavanje obrazov kot orodje organov pregona

Organi pregona v 11 evropskih državah že uporabljajo biometrične sisteme za prepoznavanje v svojih preiskavah. Sledilo jih bo še osem, je pokazala nova študija, ki opozarja na vpliv tehnologije na temeljne človekove pravice. Policija v Avstriji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem v svojih kazenskih preiskavah uporablja tehnologije za prepoznavanje obrazov za »naknadno identifikacijo (ex-post)«. Kmalu naj bi temu sledile Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.

Preberi več

Kateri so pogoji za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov?

8. jul.
Kateri so pogoji za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov?

Pogoje za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov določajo drugi do sedmi odstavek 37. člena GDPR. Pri tem je seveda najpomembnejši peti odstavek, saj ta določa lastnosti osebe, ki je pooblaščena oseba za varstvo podatkov. Te so:
– poklicne odlike na področju varstva osebnih podatkov,
– zlasti strokovno znanje o zakonodaji in praksi na področju varstva osebnih podatkov, in
– zmožnost za izpolnjevanje nalog po 39. členu GDPR.

Preberi več
AAA Zlata odličnost
|