Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec.
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

7. dec.
Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

Podjetje Planet GV ponovno razpisuje 17., 24. in 31. januarja 2017 Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb.

Vodenje družbe je osebna odgovornost članov nadzornih svetov in upravnih odborov ter vodij. Ravno zato morate za učinkovito in odgovorno vodenje družb imeti široko pravno in finančno znanje, poznati zakonodajo, znati ocenjevati poslovne priložnosti, partnerje in konkurente, se odzivati na težave v podjetju in jih preprečevati.

Preberi več

Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

23. nov.
Obravnava ponudbe s podizvajalci – kdo je podizvajalec?

Kdo je podizvajalec po ZJN-3

ZJN-3 ureja izvedbo javnih naročil s podizvajalcem(-i) v 94. členu. Pri definiciji termina »podizvajalec« ZJN-31 ne odstopa od predhodne ureditev po ZJN-2.2 Podizvajalec je torej gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev ali gradnjo.

Obenem je pri opredelitvi podizvajalskega razmerja ključnega pomena okoliščina, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje, ki ju za glavnega izvajalca opravlja podizvajalec, neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ker mejnik, ki bi bil osnovan na vrednosti, vrsti del/storitev/dobav ali njihovem obsegu, z javnonaročniško zakonodajo ni podan, se nenehno pojavljajo vprašanja, kdaj se šteje, da sta dobava blaga ali izvajanje storitev ali gradnje neposredno povezana z javnim naročilom, in kdaj ne.

Preberi več

Statist

9. nov.
Statist

Eden izmed pomembnejših elementov v javnem naročanju je transparentnost. Za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja je Ministrstvo za javno upravo, v okviru projekta elektronsko javno naročanje, zagotovilo celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. Na spletni strani www.ejn.gov.si/statist je mogoče dostopati do podatkov o oddanih javnih naročilih v obdobju od 1. 1. 2013 naprej. Na tem mestu so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih, ki jih je mogoče pregledovati na uporabniku prijaznejši način, obenem pa so prikazi urejeni tako, da je mogoče po različnih parametrih priti do vseh pomembnejših podatkov o porabi javnih financ za vse naročnike v omenjenem obdobju.

Preberi več

Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

12. okt.
Zunajknjižno priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo

Drugi odstavek 44. člena SPZ določa, da pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.1 Izraz javna knjiga je treba razlagati kot zemljiška knjiga.
Ta določba omejuje možnost zunajknjižnega priposestvovanja za primer, ko pravica na nepremičnini, ki je bila pridobljena s priposestvovanjem, pride v konflikt s pravico dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice na isti nepremičnini. Tu gre za izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ, 8. člen ZZK-1), ki jo je določal že ODZ v § 1500.

Preberi več

Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

12. okt.
Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

Z zadnjo spremembo Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 30/16 z dne 25. aprila 2016), ki se bo začela uporabljati 10. novembra 2016, se bo pri odločanju o taksnih ugodnostih, materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavljal glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Preberi več

Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

14. sep.
Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

Novela ZP-1J, sprejeta letos spomladi (Uradni list RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016), je od sprejetja Zakona o prekrških (ZP-1) v letu 2003 že deseta po vrsti, prinaša pa spremembe in dopolnitve v več kot 40 členih zakona.

Posega tako v materialnopravne kot procesnopravne določbe zakona, spremenjene določbe pa se bodo v večini začele uporabljati 6. novembra 2016.

In katere so bistvene novosti zakona po sprejetju ZP-1J?

Preberi več

Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

31. avg.
Vabljeni na Nepremičninski razvojni forum in izobraževanje za cenilce

21. in 22. septembra 2016 bo v Kristalni palači BTC v Ljubljani potekal Nepremičninski razvojni forum, 12. tradicionalna nepremičninska konferenca v organizaciji Planet GV. Vsako leto  združuje številne strokovnjake iz zasebnega in javnega sektorja in dodatno organizira tudi izobraževanje za sodne cenilce in sodne izvedence gradbene stroke.  

 

Preberi več

Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

6. jul.
Peti kongres javnega naročanja - intervju s programskima vodjema

13. in 14. septembra se bo v Portorožu odvijal že peti Kongres javnega naročanja (KJN) v organizaciji Uradnega lista RS, ki ga udeleženci letos še posebej nestrpno pričakujejo, saj bo praktično naravnan k reševanju dilem v praksi, ki jih je prinesel nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).

Tudi letošnji programski vodji kongresa, odvetnici mag. Maja Potočnik in Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil prihajata iz prakse javnega naročanja in sta podrobno seznanjeni z vsemi težavami, pastmi in rešitvami, povezanimi z novim ZJN-3.

Preberi več

Prihodnost sistema javnega naročanja v Sloveniji in regiji

8. jun.
Prihodnost sistema javnega naročanja v Sloveniji in regiji

Na 2. Mednarodnem kongresu javnega naročanja so se zbrali ponudniki in naročniki iz osmih držav v regiji. Na dvodnevnem kongresu naslavljajo razvoj sistema in izvajanje javnih naročil, spremembe sistema pravnega varstva ter razvoj informacijskih rešitev na področju javnega naročanja, prek katerega se v Sloveniji letno odda 3,7 milijarde evrov. Odločitve o spremembi pravnega varstva zaenkrat še ni.

Preberi več

Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

8. jun.
Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic - prednostno načelo

Prednostno načelo, ki je kot pravno načelo tudi ustrezno operacionalizirano v SPZ1  in drugih predpisih (na primer v ZZK-1,2 ZIZ,3 ZFPPIPP4), velja za razvrščanje izvedenih stvarnih pravic. Dve izključni lastninski pravici na isti stvari ne moreta nastati (prej pridobljena lastninska pravica izključuje pravno možnost nastanka poznejše lastninske pravice), nastane pa lahko več izvedenih stvarnih pravic na isti stvari. V tej zvezi velja že omenjeno pravilo, da ima prej pridobljena izvedena stvarna pravica prednost pred pozneje pridobljeno izvedeno stvarno pravico.

Preberi več

Vsebina in glavni poudarki letošnjega kongresa javnega naročanja

11. maj
Vsebina in glavni poudarki letošnjega kongresa javnega naročanja

13. in 14. septembra 2016 bo v Portorožu potekal že 5. Kongres javnega naročanja, srečanje, ki je po vsebini največje strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja pri nas.

Čeprav takšno strokovno srečanje vsako leto zagotavlja kakovostne vsebine in prinaša konkretne odgovore ob dilemah, ki se pokažejo v praksi, pa bo letošnje prineslo še posebno dodano vrednost za vse subjekte, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, to je, da bo jeseni na voljo že prva konkretna praksa v zvezi z uporabo in razlago novega ZJN-3, ki je začel veljati 1. 4. 2016.

Preberi več

ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

26. apr.
ESPD kot odraz zmanjšanja upravnih bremen v postopkih javnega naročanja

Gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja administrativne obremenitve, saj je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Uporaba ESPD bo tako prinesla precejšnjo poenostavitev. Ni pa zanemarljivo, da ESPD poleg zmanjševanja administrativnih bremen pravzaprav zmanjšuje tudi stroške priprave ponudbe.

Preberi več

Kaj so regulativne tehnike?

13. apr.
Kaj so regulativne tehnike?

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Delo Regulativne tehnike v slovenski prostor vnaša zavedanje o pomembnosti različnih vzrokov, ki vplivajo na določitev ciljev, prav tako pa tudi na izbiro sredstev za doseganje ciljev. Podaja nam vzroke za nastanek razlik v regulativni okolici, ki izhajajo iz različnih pogledov na institucionalno ureditev, iz raznovrstnosti kot merila kompleksnosti in kulturnih konceptov, na katerih temeljijo javne reforme.

Preberi več

Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

30. mar.
Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

S prvim dnem aprila začne veljati novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Obsežen predpis, s katerim sta v notranje pravo preneseni direktivi 2014/24/EU  in 2014/25/EU  (kot del reformnega paketa javnonaročniške zakonodaje iz leta 2104) in ki prvič v enem besedilu združuje dve področji javnega naročanja (klasični javni sektor in infrastrukturno področje), bo za uporabnike v praksi prinesel nove izzive.

Preberi več

Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

30. mar.
Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

Neenakomerna prerazporeditev polnega delovnega časa delodajalcem v praksi povzroča nemalo težav. Na videz povsem preproste določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v praksi odpirajo pomembna vprašanja, predvsem z vidika varovanja pravic delavcev.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov ZDR-1 dopušča poleg enakomerne razporeditve tudi neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa. Za neenakomerno razporeditev delovnega časa je značilno, da je v nekaterih obdobjih delovni čas delavca daljši od polnega, pri čemer ne sme biti daljši od 56 ur na teden, v drugih obdobjih pa je krajši od polnega.

Preberi več

Manj administrativnih bremen za hitrejši in učinkovitejši razvoj občin

2. mar.
Manj administrativnih bremen za hitrejši in učinkovitejši razvoj občin

Ponudba storitev javnih služb ima v vsaki družbi pomemben delež, veliko odgovornost pri tem pa nosijo tudi občine, ki za izvajanje nekaterih svojih nalog pogosto ustanovijo javne (gospodarske) zavode. Prek njih se izvajajo javne službe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in komunalnih dejavnostih, ki izvajajo del občinskih nalog.

Kot je bilo ugotovljeno na Kongresu javnega prava, ki ga je februarja 2016 pripravil Uradni list Republike Slovenije, se tako na lokalni kot na državni ravni javni subjekti srečujejo s številnimi ovirami pri svojem delovanju. Zbrali smo pomembne ugotovitve s kongresa, ki se nanašajo na poslovanje javnih subjektov na lokalni ravni. 

Kot na glavno težavo je treba opozoriti na (ne)učinkovito porabo javnih sredstev, ki zajema tako razporeditev sredstev oziroma načine financiranja kot nadzor nad izvajanjem javnih služb, torej porabo javnih sredstev. Javnih zavodov ni smiselno financirati na način pokrivanja nastalih stroškov, temveč bolj glede na obseg izvedene javne službe.

Preberi več

Ureditev javnega naročanja v Sloveniji

17. feb.
Ureditev javnega naročanja v Sloveniji

Slovenski sistem javnega naročanja je ob koncu leta 2015 s sprejemom že četrtega zakona o javnem naročanju pridobil ne le posodobljeno, temveč tudi novo orodje za izvedbo postopkov javnega naročanja. ZJN-3 v primerjavi z dosedanjimi zakoni z enakim ali podobnim imenom vsebuje tudi določbe, ki urejajo javno naročanje na t. i. infrastrukturnem (utility) področju, ki se je do sedaj urejalo v posebnem zakonu, Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Zaradi poenostavitve in boljše preglednosti se je zakonodajalec tokrat odločil, da bo podobni materiji obravnaval v enotnem aktu. Bolj podrobno o tem, zakaj in kakšne so posebne določbe, ki jih lahko uporabljajo naročniki, ki se ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi, pa si lahko preberete v posebnem podpoglavju knjige Zakona o javnem naročanju

Kot rečeno, z uveljavitvijo tega zakona bodo sistem javnega naročanja v Republiki Sloveniji urejali trije posebni zakoni, Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti  in Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, na podlagi katerega se uveljavljajo pravice do pravnega varstva. V Sloveniji javna naročila normativno urejamo od sredine 90. let prejšnjega stoletja, prvi zakon o javnih naročilih, ZJN, pa je bil sprejet že leta 1997. Temu je tri leta kasneje sledil drugi zakon, ZJN-1, ta je bil skoraj v celoti prenovljen leta 2004. Sledil mu je tretji zakon, Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), ki je prvič in v celoti v slovensko zakonodajo povzel tudi evropske direktive s področja javnega naročanja.

Preberi več

Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

17. feb.
Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

Konec leta 2013 je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj s še tremi odvetniškimi pisarnami na Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh zakonov.
Ustavno sodišče je tako z
odločbo št. U-I-115/14 Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo (1. točka izreka), in državnemu zboru naložilo, da mora z odločbo ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu namreč ne urejata posebnosti preiskovalnih dejanj pri odvetniku na način, ki bi preprečil nedopustne posege v odvetniško zasebnost, zato sta v neskladju s 35. členom, prvim odstavkom 36. člena in prvim odstavkom 37. člena ustave. Ker odvetniku in predstavniku odvetniške zbornice ne dajeta učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odredbe, na podlagi katerih se izvajajo preiskovalna dejanja, in zoper odločitve sodišč o obsegu podatkov, v katere je mogoče vpogledati ter jih je mogoče zaseči in preiskati v odvetniški pisarni, sta v neskladju tudi s 25. členom ustave.
Ker izpodbijana zakonodaja ne omogoča sodne kontrole odločitve policije o vpogledu, zasegu in preiskavi teh podatkov, je v neskladju tudi s prvim odstavkom 23. člena ustave. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je ustavno sodišče določilo način izvršitve sprejete odločbe. Z njim vzpostavlja minimalna jamstva ureditve preiskovalnih dejanj, kadar se opravljajo pri odvetniku.

Preberi več

Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

3. feb.
Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

»Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku predstavlja svojevrsten paradoks,« v decembrski, najnovejši številki revije Pravnik opozarja državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Ivanka Demšar Potočnik.

Na eni strani obstaja namreč potreba po varovanju tajnih podatkov, ki se kaže v tem, da se nepooblaščenim osebam preprečita dostop in seznanitev z vsebino tovrstnih informacij. Na drugi strani pa obstaja potreba, da se vsi udeleženci civilnopravdnega postopka seznanijo s celotnim procesnim gradivom, torej tudi s tajnimi podatki, če jih bo sodišče uporabilo za podlago odločitve v konkretnem pravdnem sporu.

V prispevku Demšar Potočnikova med drugim zagovarja stališče, da bi bilo treba v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) glede razkritja tajnih podatkov urediti dve vrsti vprašanj.

Preberi več

Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

20. jan.
Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. oktobra lani v Uradnem listu RS objavilo javni razpis za sofinanciranje operacije »celostna prometna strategija«, CPS, ki se bo izvajala v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Poleg vseh preostalih zahtev, ki jih določa ministrstvo za infrastrukturo, je med drugim v razpisni dokumentaciji določeno, da mora upravičenec (občina, ki kandidira za pridobitev sredstev) najkasneje v osmih (8) dneh od podpisa pogodbe z ministrstvom objaviti javno naročilo za izdelavo CPS.

Ker se predvideva, da bo ministrstvo za infrastrukturo odločbo in pogodbo o sofinanciranju potrjenim upravičencem poslalo v prihajajočem obdobju, je skladno z zgoraj opredeljeno zahtevo in terminsko določenim rokom za objavo javnega naročila za izbiro izdelovalca CPS na portalu javnih naročil nujno potrebno, da upravičenci pravočasno pripravijo celotno dokumentacijo, kot jo za postopke javnih naročil zahteva relevantna zakonodaja. Pri tem pa sta bistvenega pomena tudi opredelitev dokumentacije in definiranje predmeta javnega naročila.

Preberi več

Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

6. jan.
Kaj prinaša nov Zakon o javnem naročanju, ZJN-3

Republika Slovenija je morala sprejeti nov zakon s področja javnega naročanja zato, da je v pravni red prenesla direktivo 2014/24/EU1 in direktivo 2014/25/EU.2 Zakonodajalec je direktivi združil v enoten zakon, ki velja tako za splošno kakor tudi za infrastrukturno področje, odločil pa se je še, da tiste institute, ki so urejeni v direktivah, skoraj dobesedno prenese v slovensko zakonodajo. Tako smo z novim ZJN-3 dobili nekoliko prenovljene postopke javnega naročanja, med katerimi kaže opozoriti predvsem na novosti, ki se nanašajo na izvedbo pogajanj brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu. Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji.

Zakon prinaša nov postopek, imenovan partnerstvo za inovacije. Za izvedbo postopkov so določeni krajši roki, prav tako je ukinjen institut zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kar bo pripomoglo k skrajšanju postopka javnega naročanja. Naročniki imajo več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka, prav tako je olajšan dostop do postopkov, ki vključujejo pogajanja. Pravila za izvedbo pograjanj so bolj normirana in zahtevajo večjo varnost za ponudnike, naročnikom pa omogočajo enako fleksibilnost pri vsebini in načinu pogajanj.

Preberi več
AAA Zlata odličnost
|