Novela ZP-1J, sprejeta letos spomladi (Uradni list RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016), je od sprejetja Zakona o prekrških (ZP-1) v letu 2003 že deseta po vrsti, prinaša pa spremembe in dopolnitve v več kot 40 členih zakona.

Posega tako v materialnopravne kot procesnopravne določbe zakona, spremenjene določbe pa se bodo v večini začele uporabljati 6. novembra 2016.

In katere so bistvene novosti zakona po sprejetju ZP-1J?

• izključitev določb ZP-1 v primerih, ko bo poseben zakon uvedel administrativno sankcioniranje pravnih oseb, pri čemer bo takšna ureditev mogoča le v predpisih, ki jih izvajajo t. i. regulatorni organi (Banka Slovenije, Agencija za varstvo konkurence, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad za preprečevanje pranja denarja),
• izenačitev zakona in Uredbe za izvajanje uredbe EU z vidika hierarhije pravnih aktov, kadar se uporabljajo možnosti in instituti, povezani s predpisovanjem prekrškov oziroma sankcij zanje, in ki jih je sicer po določbah ZP-1 mogoče urediti le z zakonom,
• razširitev teritorialne veljavnosti ZP-1 in materialnih predpisov, ki urejajo javni red in mir, orožje ter proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, tudi na pripadnike Slovenske vojske, Policije in druge uradne osebe na misijah v tujini,
• spremembe oziroma nova sistemska umestitev obročnega plačila globe in stroškov postopka, ki se pomika v fazo prisilne izterjave,
• uvedba premoženjskega kriterija za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 evrov z delom v splošno korist,
• uvedba instituta nadomestnega zapora,
• določitev izjeme pri izrekanju globe v steku,
• uskladitev materialnih določb v zvezi z mladoletnimi storilci prekrškov s kazensko zakonodajo,
• sistemska določitev rokov za zastaranje pregona prekrška,
• formalna uskladitev ZP-1 z direktivo (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L, št. 68 z dne 13. marca 2015),
• sprememba 52. člena ZP-1, s katero se določa, da hitri prekrškovni postopek ni dovoljen, če obdolžilni predlog za prekršek skladno z drugim odstavkom 103. člena tega zakona vloži organ, ki po zakonu nadzoruje delo prekrškovnega organa,
• uvedba instituta napovedi pritožbe ob izdaji pisne odločbe o prekršku v hitrem postopku,
• uvedba možnosti posega v tajnost pisem in drugih občil ob pregonu hujših prekrškov ter možnosti pologa varščine z negotovinskim plačilnim sredstvom,
• zaostritev pogojev za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja,
• možnost poseganja v pravnomočno odločitev glede odločitve o stroških postopka,
• določitev pravice do povrnitve neupravičeno plačane globe osebam, ki jim je bila v postopku o prekršku pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in je bil postopek zoper njo pravnomočno ustavljen zaradi zastaranja,
• določitev pravne podlage za vzpostavitev enotne informacijske infrastrukture za upravljanje z evidencami prekrškovnih organov pri ministrstvu za pravosodje.

Vse o zadnji noveli zakona in tudi komentar k prejšnjim novelam si lahko preberete v knjigi Zakon o prekrških (ZP-1) z uvodnimi pojasnili Suzane Gril in Rafaela Viltužnika.

Vir: Zakon o prekrških (ZP-1) z uvodnimi pojasnili Suzane Gril in Rafaela Viltužnika.