Pomeni izstop Velike Britanije iz EU konec prevlade angleščine v Evropi?

Objavljeno: 03.08.2016

Uporaba angleščine na različnih področjih je v zadnjem času vroča tema. Pri nas z napovedanimi spremembami Zakona o visokem šolstvu, ki uvajajo predavanja v angleškem jeziku, kar je sprožilo negativen odziv v delu slovenske javnosti.

Tudi po Evropi se sprašujejo, kako bi in ali sploh bi uvajali angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja. Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov tudi opredelila s t. i. Firenško resolucijo. Odmeven pa je bil tudi rezultat britanskega referenduma, na katerem so se odločili za izstop iz EU. Takoj so se vzbudili polemike in ugibanja o tem, kaj to pomeni za status angleškega jezika v Evropi.

Predsednica odbora za ustavna vprašanja Evropskega parlamenta Danuta Hubner je na konferenci (v angleščini) komentirala pravne posledice brexita in dejala, da angleščina z odhodom Britancev iz EU ne bo več eden od 24 uradnih jezikov skupnosti EU, ki šteje več kot 500 milijonov prebivalcev.

Angleščina je sicer tudi uradni jezik Irske in Malte, ki pa sta uveljavili irsko gelščino in malteščino kot svoja uradna jezika. Direktiva o uradnih jezikih iz leta 1958 pa ne določa, ali ima država članica lahko več uradnih jezikov. Če se bodo strinjale vse države članice EU, angleščina sicer lahko ostane delovni jezik v institucijah EU. Že prej so bili predlogi, da bi, tudi uradno, angleščina postala edini delovni jezik evropskih institucij. Vedno pa je bila to politično občutljiva tema, pri kateri ni rešitve, ki bi zadovoljila vse.

Kar se ne bo tako hitro spremenilo, je dejstvo, da je angleščina iz leta v leto pridobivala veljavo kot neuradna lingua franca tako v evropskih institucijah kot v mednarodnem poslovanju. V Evropski centralni banki, ki ima sedež v Frankfurtu v Nemčiji, je na primer neuradni delovni jezik izključno angleščina.

Ne bo se hitro spremenilo tudi dejstvo, da angleščina ostaja svetovni jezik, da je pomembna pri opravljanju poklica in še bolj pomembna pri strokovnem izpopolnjevanju in spremljanju razvoja stroke ter pri nadaljnjem študiju, ob sodelovanju v mednarodnih ekipah strokovnjakov, pri krepitvi medosebnih medkulturnih vezi, pri sporazumevanju v novih medijih in, nenazadnje, pri poslovnih in zasebnih potovanjih in preživljanju prostega časa.

Vir: Darija Mežnar Steklasa, prof. angl. in slov. jezika