Znate pravilno izračunati sorazmerni del letnega dopusta in regresa?

Objavljeno: 20.01.2016

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak mesec zaposlitve (v nadaljnjem besedilu sorazmerni del letnega dopusta in regresa). Pri tem je treba poudariti, da ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve pri delodajalcu.

Primer 1:

Delavec, ki je pri delodajalcu sklenil delovno razmerje s 1. 8., bi bil, če bi bil pri njem zaposlen celo koledarsko leto, upravičen do 23 dni letnega dopusta. Ker bo delavec pri delodajalcu v tem koledarskem letu zaposlen le pet mesecev, pa mu pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa, tj. 5/12.

sorazmerni del oz. število dni = (celotni letni dopust : 12) x št. dopolnjenih mesecev zaposlitve pri delodajalcu

V našem konkretnem primeru je izračun naslednji: (23 : 12) x 5 = 9,58

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Tako znaša sorazmerni del letnega dopusta in regresa delavca, ki se bo pri delodajalcu zaposlil s 1. 8., deset dni.

Primer 2:

Predpostavljajmo, da je bil delavec pri prejšnjem delodajalcu zaposlen od 1. 1. do 15. 8., pri novem delodajalcu pa bo zaposlen od 16. 8. do 31. 12. Tako pri starem kot pri novem delodajalcu bi delavcu, kolikor bi bil pri njiju zaposlen celotno koledarsko leto, pripadalo 23 dni letnega dopusta.

Pri starem delodajalcu delavcu pripada sorazmerni del letnega dopusta in regresa za sedem dopolnjenih mesecev zaposlitve v višini 7/12 celotnega letnega dopusta in regresa, torej:

X = (23 : 12) x 7 = 13,42 = 13 dni

Pri novem delodajalcu delavcu pripada sorazmerni del letnega dopusta in regresa za štiri dopolnjene mesece zaposlitve v višini 4/12 celotnega letnega dopusta in regresa, torej:

X = (23 : 12) x 4 = 7,66 = 8 dni

Na primeru vidimo, da bo delavcu zaradi zamenjave delodajalca med mesecem (in ne 1. v mesecu) pripadalo skupaj namesto 23 dni letnega dopusta le 21 dni letnega dopusta oziroma le 11/12 namesto 12/12 letnega dopusta in regresa. V praksi pa bi se lahko zgodilo, da bi novi delodajalec imel boljše kriterije za odmerjanje letnega dopusta za delavce in bi bil na primer delavec pri novem delodajalcu, kolikor bi bil pri njem zaposlen celotno koledarsko leto, upravičen do 30 dni letnega dopusta. Tako bi bil lahko na koncu koledarskega leta v seštevku, s starim in novim delodajalcem, pri številu dni letnega dopusta na boljšem, pa čeprav bi mu šlo skupaj le 11/12 letnega dopusta in regresa v koledarskem letu, v katerem je zamenjal delodajalca.

Ob določbah, povezanih z letnim dopustom in regresom, pa je vprašanj pri delavcih in delodajalcih, na katera je treba najti odgovor, še veliko:

1. Kako določamo minimalno trajanje letnega dopusta delavca?
2. Po katerih kriterijih določamo dodatne dni letnega dopusta?
3. Do kdaj mora delodajalec delavce obvestiti o odmeri letnega dopusta, če se pri njem zaposlijo po 31. marcu?
4. Koliko dni letnega dopusta pripada delavcu, če mu delodajalec ne izda obvestila o odmeri letnega dopusta?
5. Ali ima delavec zoper obvestilo o odmeri letnega dopusta kakšno pravno sredstvo?
6. Ali delodajalec regres lahko izplača v bonih?
7. Do kdaj mora delodajalec izplačati regres delavcem, če se pri njem zaposlijo po 1. juliju?
8. Ali je možna izvršba delavčevega upnika na regres?
9. Kako delodajalec izračuna sorazmerni del dopusta in regresa? Ali se pri tem štejejo dopolnjeni meseci?
10. Ali je pri sorazmernem delu letnega dopusta treba izdati novo obvestilo o odmeri letnega dopusta?
11. Kako delodajalec določi trajanje letnega dopusta pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas, pri kateri ni določen datum izteka pogodbe?
12. Kako delodajalec odmeri letni dopust pri delu s krajšim delovnim časom?
13. Kako izrabljajo letni dopust delavci, katerih delovni čas je razporejen neenakomerno?
14. Ali je dovoljena izraba letnega dopusta za pokrivanje manka ur?
15. Ali lahko delodajalec delavca pošlje na dopust, ker nima dela?
16. Ali delodajalec delavcem lahko omeji prenos letnega dopusta v naslednje koledarsko leto?
17. Ali delodajalec od delavca lahko zahteva prekinitev letnega dopusta?
18. Kdaj delavcu pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust?
19. Ali lahko delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi zaradi izrabe letnega dopusta?
20. Kaj narediti, ko delavec izrabi preveč letnega dopusta in dobi preveč regresa?
21. Ali je mogoča izraba letnega dopusta med čakanjem na delo?

Odgovore na vprašanja je mogoče najti v priročniku mag. Nine Scortegagna Kavčnik Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu, zapletene primere iz prakse pa bo avtorica knjige skušala čim bolj nazorno pojasniti tudi na seminarju s knjigo (2. februarja 2015 z začetkom ob 9. uri).


Vir: mag. Nina Scortegagna Kavčnik