Kaj so regulativne tehnike?

Objavljeno: 13.04.2016

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Delo Regulativne tehnike v slovenski prostor vnaša zavedanje o pomembnosti različnih vzrokov, ki vplivajo na določitev ciljev, prav tako pa tudi na izbiro sredstev za doseganje ciljev. Podaja nam vzroke za nastanek razlik v regulativni okolici, ki izhajajo iz različnih pogledov na institucionalno ureditev, iz raznovrstnosti kot merila kompleksnosti in kulturnih konceptov, na katerih temeljijo javne reforme.

Delo podaja način ugotavljanja javnih vrednot in vzroke za oblastno poseganje države ter ponuja regulativne instrumente, ki vplivajo na način oblastnega reguliranja nekega področja. Ob dandanašnji osredotočenosti na regulacijo, ki narašča kljub odpravi administrativnih in drugih ovir, so v nadaljevanju knjige podane alternative za napake regulacije, ki dajejo nove pristope do ustaljenega načina reguliranja, in regulativne strategije kot načrti obnašanja, ki se odzivajo na ravnanje drugih oseb. Regulativne inovacije pa prinašajo nove sistemske poglede na reguliranje po zgledu učinkovitih metod delovanja z drugih področij.

Klavzula sončnega zahoda, klavzula Henrik VIII., Bayesov teorem, »možgani”«institucije, model, zmožen preživetja, redukcionizem in holizem so le nekateri izmed pojmov, prek katerih delo odpira nov pogled na delovanje in učinkovanje prava v vse bolj kompleksni okolici.

Vir: Mirko Pečarič