13. in 14. septembra 2016 bo v Portorožu potekal že 5. Kongres javnega naročanja, srečanje, ki je po vsebini največje strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja pri nas.

Čeprav takšno strokovno srečanje vsako leto zagotavlja kakovostne vsebine in prinaša konkretne odgovore ob dilemah, ki se pokažejo v praksi, pa bo letošnje prineslo še posebno dodano vrednost za vse subjekte, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, to je, da bo jeseni na voljo že prva konkretna praksa v zvezi z uporabo in razlago novega ZJN-3, ki je začel veljati 1. 4. 2016.

Glavni cilji kongresa javnega naročanja

Glavni izziv, s katerim se po začetku veljavnosti novega ZJN-3 srečujejo subjekti, ki so kakorkoli vpeti v sistem javnega naročanja, je, kako spremenjene ali povsem nove določbe ZJN-3 pravilno in dosledno uporabiti v praksi. ZJN-3 namreč uvaja nekaj bistvenih sistemskih sprememb v pravilih javnega naročanja, med katere na primer sodijo odprava obveznega plačevanja podizvajalcev, spremembe v zvezi z javnim naročanjem med osebami v javnem sektorju, odprava seznama storitev B, spremembe v zvezi z izjemami, za katere se zakon ne uporablja, spremembe pri določanju meril za oddajo javnih naročil ter sprememba v zvezi s pogoji za priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročanja.

Naročnikom je na voljo tudi nekaj novih postopkov, ob katerih so še zlasti pereča procesna vprašanja izvajanja teh postopkov, predvsem vprašanje zakonite izvedbe pogajanj. Novosti so pri vpogledu v ponudbe, zaradi česar se tako naročnikom kot ponudnikom postavljajo vprašanja, kako pravilno voditi vpogled, da ne bodo kršili nobenih kogentnih določb veljavne zakonodaje. 5. Kongres javnega naročanja si je postavil za cilj odgovoriti na vsa ta in na podobna pereča vprašanja.

Komu je namenjen kongres javnega naročanja

Letošnji kongres javnega naročanja je namenjen vsem fizičnim osebam, ki na strani naročnikov sodelujejo v katerikoli fazi javnega naročanja, torej tako pri oblikovanju dokumentacije v zvezi z javnim naročilom kakor pri oblikovanju tehničnih specifikacij, pregledovanju in ocenjevanju ponudb ter sprejemanju odločitev v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika ali zaključkom postopka brez izbire najugodnejšega ponudnika.

Na strani ponudnikov bodo nova znanja prišla prav tako fizičnim osebam, ki pripravljajo ponudbeno dokumentacijo, kakor tudi tistim predstavnikom ponudnikov, ki sodelujejo pri dopolnjevanju ponudb, komunikaciji z naročnikom po oddaji ponudb ter odločanju v zvezi z vlaganjem revizijskih zahtevkov. Ker bo na letošnjem kongresu velik poudarek tudi na kazenskih, prekrškovnih določbah, je srečanje namenjeno tudi odgovornim osebam pri naročnikih in ponudnikih.

Izbira predavateljev na kongresu javnega naročanja

Organizator kongresa, ki ima dolgoletne izkušnje z organizacijo kongresov, seminarjev, delavnic in različnih drugih strokovnih srečanj, se zaveda pomena povezovanja strokovnjakov z različnih področij ob vsebinsko podobnih temah, zato je namenil še posebno pozornost predavateljem. Glavni kriterij, ki si ga je postavil organizator, je, da se mora nabor predavateljev odlikovati ne samo z osnovno predpostavko, povezano z njihovo strokovnostjo, ampak tudi po raznovrstnosti in celoviti pokritosti vseh institucij in svetovalnih družb, ki se v slovenskem prostoru posredno ali neposredno ukvarjajo s pravom javnih naročil.

Na kongresu bodo kot predavatelji sodelovali minister za javno upravo, predsednik in člani Državne revizijske komisije, predsednik Računskega sodišča RS, generalni direktor Direktorata za javno naročanje, generalni direktor Policije, predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za varstvo konkurence, predstavniki sodstva, profesorji s slovenskih univerz ter odvetniki in drugi predstavniki svetovalnih družb, ki se ukvarjajo s svetovanjem na področju javnega naročanja.

Vsebinski poudarki kongresa javnega naročanja

Med bolj pereča nejasna vprašanja novega ZJN-3 sodi vprašanje, kako razlagati besedico »lahko« v petem odstavku 89. člena ZJN-3, ki govori o dopolnitvah ponudb. Do izvedbe kongresa se pričakuje, da bo o tem vprašanju že odločala tudi Državna revizijska komisija, zato bo njen predsednik v okviru predavanja »Presoja dopustnosti ponudb in pregled prakse DKOM« lahko podal do takrat izoblikovana stališča Državne revizijske komisije. Namen njegovega predavanja je osvetliti smer, ki jo bo v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem ponudb po novem oblikovala Državna revizijska komisija.

Med udeleženci v postopkih javnega naročanja vlada nelagodje v zvezi z novim načinom ureditve instituta vpogleda. V okviru predavanja o aktivni legitimaciji za vpogled in o tem, kako voditi vpogled po novem, bodo zbrana vsa nejasna vprašanja, povezana z vpogledom, predstavljeni pa bodo tako rešitve in konkretna procesna ravnanja, ki jih morajo izvesti naročniki ob vpogledu, kakor tudi pravice in dolžna ravnanja ponudnikov pri vpogledu.

Ker se seznam ponudnikov z negativnimi referencami vse bolj polni, bo posebno predavanje namenjeno tudi prekrškom v pravu javnih naročil, ob tem predvsem procesnemu in sodnemu vidiku. Poleg konkretne opredelitve ravnanj, ki predstavljajo prekrške, bodo predstavniki sodstva pojasnili tudi, kako poteka postopek ugotavljanja odgovornosti za prekrške, kaj pomeni skrajšani postopek v prekrškovnem pravu in katere sankcije se lahko izrečejo kršiteljem. S tem povezana pa je tudi tema »Ko pride do uvrstitve ponudnika na seznam z negativnimi referencami«, ki jo bo sistemsko razčlenil predstavnik Državne revizijske komisije.

Zaradi novosti, povezanih z razlogi za izključitev ponudnikov, partnerjev v skupni ponudbi in podizvajalcev, in to ne glede na verigo, v katero sodijo, bo letošnji kongres sistemsko »strl« dva izmed najtrših orehov na področju razlogov za izključitev ponudnikov, in sicer sta to možnost izločitve ponudnikov zaradi zavajajočih razlag in velikih pomanjkljivosti pri izvedbi preteklih poslov ter dogovor o omejevanju izkrivljanja konkurence.

Posebna sekcija bo namenjena pogodbam o izvedbi javnega naročila, predvsem vprašanju pisnosti pogodb v javnih naročilih in sankcij, če pogodbe niso sklenjene v pisni obliki, ter vprašanju o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila po njihovi sklenitvi. Prva tema se nanaša na to, kakšne posledice lahko doletijo ponudnike, ki so izvajali dodatne gradnje ali druga dodatna naročila brez ustreznega aneksa k pogodbi, in odgovarja na vprašanje, ali to, da naročniki niso sklenili pisnega aneksa k pogodbi, pomeni, da jim za dodatno naročene storitve ni treba plačati. V okviru vprašanja, povezanega s spremembami pogodb, pa bo sistemsko obdelana sprememba, ki jo prinaša 95. člen ZJN-3, pri tem pa bo mogoče odgovoriti tudi na odprta vprašanja v praksi.

Drugi kongresni dan bo razdeljen na sekcijo za naročnike in sekcijo za ponudnike, da si bodo udeleženci predavanja lahko čim bolj prilagodili svojim potrebam in dilemam.

Zaveza k podaji konkretnih odgovorov

Na letošnjem kongresu javnega naročanja bo uvedena novost, in sicer sta to skrinjici za konkretna vprašanja udeležencev: vanju bodo udeleženci lahko oddali vprašanja, ki jih ne želijo zastaviti med predavanji ali za katera niso imeli priložnosti dobiti odgovor med predavanji. Programski vodji kongresa bosta poskrbeli, da bodo vprašanja razdeljena v ustrezne sekcije, da se bodo predavatelji z njimi seznanili in odgovorili na vprašanja. Po vsaki sekciji bo tako na voljo dovolj časa tudi za odgovore na vprašanja.

Večerni dogodek

Ker pa nobeno strokovno srečanje ni popolno brez češnje na torti večernega srečanja, se je organizator letos odločil, da bo vse sile napel tudi za kvaliteten, poln in družabno zanimiv večerni dogodek, na katerega vabi na plaži hotela Bernardin. Zagotovo namreč drži, da udeleženci od tovrstnih strokovnih srečanj odnesejo največ, če poleg strokovnih vsebin dobijo tudi priložnost, da ob tem med seboj izmenjajo mnenja in vtise, če navežejo koristne stike in dobijo odgovor tudi na morebitna neformalna vprašanja, za katera med rednim delom programa pogosto ni časa ali poguma, da bi jih zastavili.

 

Vir: Maja Potočnik, mag. pravnih znanosti, odvetnica v odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru