Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku

Objavljeno: 03.02.2016

»Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku predstavlja svojevrsten paradoks,« v decembrski, najnovejši številki revije Pravnik opozarja državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Ivanka Demšar Potočnik.

Na eni strani obstaja namreč potreba po varovanju tajnih podatkov, ki se kaže v tem, da se nepooblaščenim osebam preprečita dostop in seznanitev z vsebino tovrstnih informacij. Na drugi strani pa obstaja potreba, da se vsi udeleženci civilnopravdnega postopka seznanijo s celotnim procesnim gradivom, torej tudi s tajnimi podatki, če jih bo sodišče uporabilo za podlago odločitve v konkretnem pravdnem sporu.

V prispevku Demšar Potočnikova med drugim zagovarja stališče, da bi bilo treba v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) glede razkritja tajnih podatkov urediti dve vrsti vprašanj.

Ena se nanašajo na možnost, da sodišče preveri odločitev organa, ki je podatku določilo tajnost, oziroma da ima možnost samo sprejeti odločitev o tem, da bo pričo odvezalo dolžnosti varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. Druga vprašanja pa se nanašajo na odločitev sodišča, na kakšen način se strankama sodnega postopka zagotovi seznanitev s tajnimi podatki, ki so predloženi v postopku. »V zvezi s slednjim bi bilo treba prilagoditi tudi določbe ZPP po substanciranem navajanju dejstev,« še poudarja avtorica in pojasnjuje, da se v primeru, ko velja poseben režim za razkritje tajnih podatkov, ta razteza tudi na navedbe, saj glede na uveljavljeno razpravno načelo sodišče brez ustreznih trditev ne sme izvajati dokazov: »Kakor hitro se tajni podatki iz dokazov "pojavijo" v vlogah strank in odločitvah sodišča, se režim obravnavanja tajnih podatkov razširi tudi na taka pisanja.« Z omejitvijo dostopa do teh pisanj pa se poleg težave pravice posameznika do sodnega varstva, kot je nanjo opozorilo Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-134/2010 z dne 24. oktobra 2013, pokaže tudi težava pravice posameznika do enakega varstva, v okvir katere sodita tudi pravici dostopa do sodišča in izjave (kontradiktornosti).

Preberite ta prispevek in še več drugih koristnih prispevkov ter se naročite na najstarejšo slovensko pravno revijo, ki jo izdajata Zveza društev pravnikov Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vir: Boštjan Koritnik, strokovni urednik revije Pravnik