Nove definicije in opredelitve ZJN-3, ki začno veljati s 1. aprilom 2016

Objavljeno: 30. 3. 2016

S prvim dnem aprila začne veljati novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Obsežen predpis, s katerim sta v notranje pravo preneseni direktivi 2014/24/EU  in 2014/25/EU  (kot del reformnega paketa javnonaročniške zakonodaje iz leta 2104) in ki prvič v enem besedilu združuje dve področji javnega naročanja (klasični javni sektor in infrastrukturno področje), bo za uporabnike v praksi prinesel nove izzive.

V primerjavi z doslej veljavnim zakonom novi ZJN-3 vsebuje veliko pomembnih novosti. Pri tem ne gre le za povsem nove pravne institute, kot so na primer pravila za oddajo javnih naročil med osebami v javnem sektorju (28. in 29. člen), pravila, ki urejajo možnost spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo (95. člen) ali opustitev dosedanje delitve storitev na t. i. storitve A in storitve B ter njihovo nadomestitev s posebnim režimom javnega naročanja, ki velja za oddajo t. i. socialnih in drugih posebnih storitev (členi 97 do 99). Uvedba novih institutov v pravu javnega naročanja bo od uporabnika zahtevala posebno pozornost, saj praksa v tem oziru (še) ni izoblikovana.

Vsaj enako pozornost kot uvedba povsem novih pravnih institutov si zaslužijo tudi druge, na prvi pogled manj pomembne spremembe, ki pa utegnejo imeti enak, če ne celo večji vpliv na bodoči razvoj prakse javnega naročanja. Tako na primer v zakonu najdemo povsem nove definicije in opredelitve (2. člen), med katerimi je tudi definicija »dopustna ponudba« (pojem, ki ga bo treba upoštevati v številnih fazah postopka, na primer pri vpogledu v ponudbe, preverjanju neobičajno nizke ponudbe, povabilu k sodelovanju na elektronski dražbi itd.). Novosti najdemo na primer tudi v pravni ureditvi možnosti vpogleda v konkurenčne ponudbe (35. člen), ki v primerjavi z dosedanjo ureditvijo uvaja širšo opredelitev »javnih« podatkov in (novo) pravilo, da mora naročnik v postopkih oddaje javnih naročil, v katerih je izvedel popoln pregled vseh ponudb, omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Tudi na teh področjih lahko pričakujemo spremembe v praksi javnega naročanja.

Uveljavitev novega ZJN-3 napoveduje tudi pomembne novosti pri razvoju elektronskega javnega naročanja. Naročniki bodo že od aprila naprej uporabljali t. i. enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD (79. člen), ki je med drugim zamišljen kot eden od elementov postopnega prehoda v celovit sistema e-naročanja do leta 2018 (uporabljati ga bodo morali javni naročniki in ponudniki v vseh državah članicah EU, in sicer ob pomoči novega spletnega sistema, ki ga trenutno pripravlja Evropska komisija). Usmerjenost k uvedbi celovitega sistema e-naročanja se kaže na primer tudi v povečanju izbirnih tehnik javnega naročanja, pri katerih je dodana povsem nova tehnika naročanja s pomočjo elektronskih katalogov (51. člen).

Vse našteto priča o tem, da se bodo morali vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z javnimi naročili, pravočasno in temeljito seznaniti z novostmi, ki jih prinaša nova ureditev. Le z dobrim poznavanjem zakonskih določb, z njihovim pravilnim razumevanjem in ustrezno uporabo v praksi se bo namreč mogoče izogniti pastem, ki jih prinaša nova zakonodaja.

Vir: Vida Kostanjevec

AAA Zlata odličnost
|

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti