Tehnologije za prepoznavanje obrazov kot orodje organov pregona

Objavljeno: 9. 3. 2022

Organi pregona v 11 evropskih državah že uporabljajo biometrične sisteme za prepoznavanje v svojih preiskavah. Sledilo jih bo še osem, je pokazala nova študija, ki opozarja na vpliv tehnologije na temeljne človekove pravice. Policija v Avstriji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem v svojih kazenskih preiskavah uporablja tehnologije za prepoznavanje obrazov za »naknadno identifikacijo (ex-post)«. Kmalu naj bi temu sledile Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.

Razlika med »real-time« in »ex-post« ni pomembna, ko gre za vpliv teh tehnologij na temeljne pravice. Naknadna identifikacija dejansko prinaša večji potencial škode, saj je mogoče zbrati več podatkov iz različnih virov za nadaljevanje identifikacije.

Najbolj razvita oblika biometrične identifikacije je programska oprema za prepoznavanje obrazov, ki poveže eno posneto sliko z drugo sliko, shranjeno v bazi podatkov. Poročilo opozarja, da »se zdi, da je premalo razumevanja, kako načini uporabe te tehnologije in široke palete možnih njenih aplikacij vplivajo na temeljne pravice evropskih državljanov.«

V začetku oktobra 2021 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva k strogim pravilom o uporabi sistemov umetne inteligence v kazenskem pregonu, zlasti k prepovedi tehnologij za prepoznavanje obrazov v javnih prostorih.

Čeprav so potrebni strogi zaščitni ukrepi in določene prepovedi, popolna prepoved prepoznavanja obrazov ne upošteva prednosti, ki jih ima takšna tehnologija, na primer pri izsleditvi kriminalcev ali celo kot del drugih primerov uporabe, kot je usposabljanje avtonomnih vozil za prepoznavanje ljudi.

Več o tej tematiki in podobnih izzivih lahko preberete na Portalu GDPR GURU.

Avtorica: Bojana Pleterski, direktorica Info hiše d. o. o.



AAA Zlata odličnost