Kaj prinašajo nove Posebne gradbene uzance 2020?

Objavljeno: 16.12.2020

Slovensko gradbeno pravo je bogatejše za Nove Posebne gradbene uzance (PGU 2020), ki bodo nadomestile stare uzance, sprejete v Jugoslaviji leta 1977. Starejša pravna teorija uzance opredeljuje kot kodificirane poslovne običaje, sodobnejša pa kot podrobna pravila ožjega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec, temveč najpogosteje združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke).1

V praksi so uzance nepogrešljiv razlagalec pravnih pravil gradbenega prava, ker določneje urejajo vprašanja, ki so sicer v pravnih pravilih urejena na visoki abstraktni ravni,2 ter ker enostavno razlagajo pravne institute iz gradbene pogodbe.

Kdaj se uzance uporabljajo

V razmerjih med gospodarskimi subjekti se na podlagi 12. člena Obligacijskega zakonika (OZ) šteje, da je uporaba Posebnih gradbenih uzanc (PGU) dogovorjena, če njihova uporaba s pogodbo ni izrecno izključena. Kadar pa pogodba ni sklenjena med gospodarskimi subjekti, kadar je torej investitor fizična oseba, se uzance uporabljajo za presojo potrebnih ravnanj zgolj takrat, ko stranki to v pogodbi izrecno dogovorita.

Uzance se uporabljajo za dela na gradbenih objektih, ki so v 3. točki 9. uzance definirana kot izvajanje gradbenih, pripravljalnih, montažnih, inštalaterskih, drugih obrtniških in zaključnih del, izvajanje vzdrževalnih del ter tudi vgrajevanje priprav, naprav in opreme na novih in obstoječih objektih ali njihovih delih.

Kaj prinašajo Posebne gradbene uzance 2020

PGU 2020 so vključile izraze, ki se uporabljajo v praksi, kot, denimo, projektna dokumentacija namesto prej uporabljenega izraza tehnična dokumentacija, izraz dodatna dela namesto prej uporabljenega izraza poznejša dela. Nadalje sta izraza presežna in manjkajoča dela nadomeščena z izrazoma več dela in manj dela. PGU 2020 pa vsebujejo tudi novo definicijo, in sicer za nujna nepredvidena dela iz 8. točke 9. uzance.

V 12. uzanci PGU 2020 na novo določajo, da terminski plan ni sestavni del pogodbe, saj se je nasprotna ureditev v praksi izkazala za neustrezno.

Novosti so pri preučevanju projektne dokumentacije, kjer je izvajalčeva dolžnost preučiti projektno dokumentacijo, zahteva po pojasnilih o nejasnostih pa je po novem določena s primernim rokom pred začetkom posameznih del. Spremembe projektne dokumentacije so še naprej v sferi naročnika, pri čemer je v 14. uzanci PGU 2020 dodano, da je izvajalec dolžan opozoriti na tiste pomanjkljivosti, ki jih lahko opazi v okviru dolžne skrbnosti dobrega strokovnjaka (izvajalca). Naročnik ima pravico predložiti spremenjeno projektno dokumentacijo, na podlagi katere se izvajajo dela, oziroma zahtevati spremembo projektne dokumentacije, kadar je ta pogodbena obveznost izvajalca, izvajalec pa takšne pravice nima.

Izvajalec je dolžan izvesti vsa pogodbena dela in nepredvidena dela, za katera pa mora naročnik na podlagi določbe 18. uzance posebej plačati. Ostala dela je izvajalec dolžan izvesti, če jih je naročnik naročil, pri čemer je naročnik dolžan za nepredvidena in dodatna dela tudi ustrezno plačati. Več dela, ki so po definiciji drugega odstavka 17. uzance pogodbena dela, so plačana zgolj pri cenovni klavzuli cena na enoto, ne pa tudi v okviru cenovne klavzule skupaj dogovorjena cena.

Ena od večjih sprememb, ki jih prinašajo PGU 2020, se nanaša na pogodbeno določilo »ključ v roke«, saj 33. uzanca določa, da »pogodba z določbo 'ključ v roke' ali kakšno drugo podobno določbo pomeni mešano pogodbo, ki vključuje pogodbo o projektiranju, gradbeno, podjemno, prodajno in vse druge pogodbe za dela in dobave, ki so potrebne, da izvajalec izvede skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta ali dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto. S takšno pogodbo se izvajalec samostojno zavezuje, da bo v imenu in na račun naročnika priskrbel projektno dokumentacijo in izvedel vsa potrebna dela in dobave, tako da bo na koncu naročniku omogočil uporabo oziroma izročil ključ dokončanega in za uporabo pripravljenega objekta oziroma dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto.«

V okviru obeh cenovnih klavzul (cena na enoto in skupaj dogovorjena cena) ter v okviru klavzule ključ v roke pa velja, da se cena lahko spremeni (navzgor ali navzdol), če nastopijo dogodki, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in se jim izogniti in vplivajo na stroške izvedbe pogodbenih del, pri čemer 22. uzanca med takšne dogodke primeroma vključuje situacije, kot so:

1) ukrepi, določeni z akti pristojnih organov,

2) nepredvidljive fizične razmere, ki niso bile predvidene s projektno dokumentacijo, kot so pogoji za izvajanje del v zemlji ali vodi,

3) druge fizične ovire, na katere izvajalec naleti na gradbišču,

4) zakonsko ali drugače zavezujoče zvišanje plačila delovne sile,

5) arheološke najdbe,

6) spremembe, ki jih povzroči naročnik, npr. sprememba organizacije dela oziroma gradbišča, sprememba tehnologije izvedbe del in podobno.

V zvezi s plačili je treba omeniti še novo določbo 39. uzance PGU 2020, ki v zvezi s plačilom za pospešitev del določa, da stroške, povezane z ukrepi za pospešitev del, nosi tisti pogodbenik, zaradi katerega je treba uvesti ukrepe za pospešitev del. Če ukrepi, zaradi katerih je treba uvesti pospešitev del, niso v sferi nobenega od pogodbenikov, njihove stroške nosi naročnik. Če razlog za zamudo z izvedbo del ni na strani izvajalca, mu je naročnik dolžan povrniti stroške in plačati primerno plačilo za pospešitev del.

PGU 2020 v 41. uzanci razširjajo nabor primeroma navedenih okoliščin, zaradi katerih izvajalec lahko zahteva podaljšanje rokov za dokončanje del, z okoliščinami, kot so:

  • okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe in jih izvajalec ni mogel preprečiti, odpraviti in se jim tudi ne izogniti,
  • nepredvidljive fizične razmere, ki niso bile predvidene s projektno dokumentacijo, kot so pogoji za izvajanje del v zemlji ali vodi,
  • druge fizične ovire, na katere izvajalec naleti na gradbišču,
  • arheološke najdbe in grobišča,
  • sprememba organizacije dela oziroma gradbišča, ki jo povzroči naročnik,
  • dodatna dela,
  • ovire, ki so posledice naročnikove kršitve obveznosti koordiniranja del.

Razširjeno je poglavje VII, ki se nanaša na uvedbo izvajalca v delo, in sicer po novi definiciji popolna uvedba izvajalca v delo pomeni izpolnitev tistih obveznosti naročnika, brez katerih začetek del dejansko ni mogoč, ali pravno ni dovoljen, ali ni izvajalčeva pogodbena ali zakonska obveznost, primeroma pa so dodane obveznosti zagotovitev pravice graditi na zemljišču ali objektu oziroma njunem delu, na katerem se izvajajo pogodbena dela; izročitev zadnje veljavne projektne dokumentacije za izvajanje del (projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI)) ali druge projektne dokumentacije, kadar PZI ni obvezen, če se je projektna dokumentacija od sklenitve pogodbe kakorkoli spremenila; pridobitev potrebnih soglasij, dovoljenj, prijav; imenovanje nadzornika in sklenitev pogodbe z njim; zagotovitev izpolnitve pogojev v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih; izpolnitev obveznosti naročnika za začetek del v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo, ter zagotovitev, da drug izvajalec (ki je prav tako v neposrednem pogodbenem razmerju z naročnikom) opravi druga dela, ki morajo biti končana pred začetkom izvajanja del, ki so predmet izpolnitvenega ravnanja izvajalca.

Poleg navedenega nove PGU 2020 vsebujejo številne druge spremembe, ki bodo dobrodošlo vplivale na slovensko gradbeno prakso.

1 Mag. Maja Koršič Potočnik, Maja Prebil in mag. Vesna Sodja: Nove Posebne gradbene uzance 2020 z Uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, 2020, stran 17.

2 Kranjc, V., in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem, Splošni del, 1. knjiga, Ljubljana, 2004, str. 100.

Vir: odvetnica mag. Maja Koršič Potočnik, specialistka za gospodarsko pravo in javna naročila ter partnerka v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o.


AAA Zlata odličnost