Nova direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) je bila ustvarjena kot revolucionarna iniciativa v evropskem finančnem sektorju. Spodbujala naj bi inovacije v finančni industriji, njihovo konkurenčnost in učinkovitost, potrošnikom pa ponudila več in boljše možnosti izbire na evropskem trgu plačilnih storitev. Prvi obrisi PSD2 v praksi nakazujejo njene omejene učinke. Še več, posledice implementacije PSD2 bodo najverjetneje prinesle znatne prednosti le izbranim (največjim) globalnim ponudnikom, komercialne banke pa potisnile ob rob preživetja.

Najenostavneje se PSD2 razloži s primerjavo plačil za elektriko. Potrošniki hitro razumejo, da v praksi lahko A ponuja infrastrukturo, B pa storitve. Preneseno v fi nančni svet to pomeni, da imajo potrošniki svoje bančne račune pri ponudniku A, hkrati pa bodo lahko s storitvami ponudnika B dostopali do bančnih računov pri ponudniku A. Gledano iz te perspektive je končna ambicija PSD2 ponuditi nekaj več in bolj revolucionarnega od npr. distribucije električne energije. PSD2 je bila zasnovana na predpostavki, da si ponudnik A »prilašča« uporabnika (in uporabnikove podatke), vendar hkrati naj bi isti ponudnik A delil lastne (uporabnikove) podatke z drugimi ponudniki. Si predstavljate, da bi bil npr. Google prisiljen deliti vse svoje informacije s svojimi konkurenti? Učinki takšnih sprememb dvigajo obrvi in povzročajo skrbi, kako so urejene varnostne zahteve za takšne scenarije. Kako bodo uporabnikove informacije zaščitene? Kako se bodo hranila in varovala uporabnikova sredstva na plačilnih računih? Kdo ima dostop do uporabniških računov in ali ima uporabnik informacije o vseh tretjih ponudnikih, ki imajo dostop do njegovega bančnega računa? S takšnimi spontanimi reakcijami uporabnikov odpiramo ponovni razmislek, zakaj je bil PSD2 zasnovan in ali so uporabniki (nebančniki) imeli možnost sodelovati v procesu priprave.

Evropski bančni organ (EBA) je pripravil RTS – Regulatorne tehnične standarde, po katerih bodo tretji ponudniki dostopali do uporabnikovega bančnega računa. RTS v osnovi dopušča možnost, da vsaka komercialna banka v Evropi vzpostavi lastne tehnične standarde za tretje ponudnike, ki želijo dostopati do uporabnikovih bančnih računov. Po zadnjih podatkih EBF – Evropske bančne zveze je v Evropi več kot 6500 bank. Če k temu dodamo še možnost, da si vsaka banka lahko izbere in določi lastne tehnične standarde, imamo v letu 2019 opraviti z več kot 6500 tehničnimi specifi kacijami in posledično pri končnih uporabnikih z več kot 6500 različnimi uporabniškimi izkušnjami plačevanja, vstopov v aplikacije itd.

Ali bo PSD2 v uveljavitvi in doseganju ciljev pri končnih uporabnikih uspešna, bo pokazal čas. Trenutni trendi, zajeti v raziskavi ECB iz novembra 2017, nakazujejo vse večjo rast gotovinskih plačil in zatem kreditnih kartic (oz. plačil, zasnovanih na kartičnih shemah). Dodatno k temu pripomorejo tudi t. i. popusti za gotovinska plačila, ki jih lahko zasledimo na številnih domačih in tujih prodajnih mestih. Povečevanju uporabe gotovine navkljub pa na lokalni ravni čutimo sledi optimizacije in digitalne preobrazbe bank z umikom bankomatov in podružnic v manjših naseljih. Potrošniki, sploh starejše generacije, to občutijo kot veliko izgubo in mnogo županov in lokalnih skupnosti je protestiralo zaradi tega.

V MBILLS imamo rešitev na dlani. V sodelovanju s Sberbank banko smo z mobilno denarnico mBills omogočili neposredno povezavo do transakcijskega računa komitenta Sberbanke. Uporabnikom denarnice mBills tako ni treba vnaprej polniti, saj prihodke prejemajo direktno na svoj bančni račun, upravljajo pa jih z mobilno denarnico. Gotovino pa lahko dvignejo na vsakem Petrolovem prodajnem mestu tudi direktno z bančnega računa Sberbanke. Poleg naštetega uporabnikom zagotavljamo tudi brezplačno debetno kartico mBills Mastercard za plačevanje iz dobroimetja mobilne denarnice po vsem svetu in spletu, mobilno plačevanje na več kot 1500 prodajnih mestih, trgovinah, restavracijah in možnost plačevanja s pametno uro Garmin Pay.

O tem bomo bolj podrobno govorili tudi na konferenci Novi izzivi. 

Vir: Mbills, Posel & Denar, 11.3.2019