Privzeto digitalno poslovanje v postopkih javnega naročanja za ohranitev dreves

Objavljeno: 26.08.2019

Šele ko bo posekano zadnje drevo.

Šele ko bo zastrupljena poslednja reka.

Šele ko bo ujeta poslednja riba.

Šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.

Prerokba Indijancev Cree

Ko se je na ravni Evropske unije razmišljalo in uvajalo obvezno elektronsko javno naročanje, so se v prvi vrsti zasledovali cilji lažjega čezmejnega oddajanja ponudb in odpiranja »domačih« trgov javnega naročanja za ponudnike iz drugih držav članic. Vendar pa, v kolikor sočasno beremo strategije na področju elektronskega poslovanja v javnem sektorju, ni dvoma, da je eden od ciljev, ki ga zasleduje obvezno elektronsko javno naročanje tudi zmanjšanje obremenjevanja okolja. Temu so namenjena vsa prizadevanja tako na ravni Evropske unije kot tudi držav članic za privzeto elektronsko poslovanje javnega sektorja, prav tako pa je navedeno eden od ciljev t.i. zelenega javnega naročanja.

Ironično pa se je količina odpadnega papirja v postopkih javnega naročanja v Sloveniji z uvedbo elektronskega javnega naročanja (vsaj) podvojila.
Tudi če pustimo ob strani strošek amortizacije tiskalnikov, barv za tiskanje in delovne sile, to dejstvo zahteva našo polno pozornost.

K podvojeni količini papirja bistveno prispeva praksa, da ponudniki v odsotnosti uporabe privzetega digitalnega poslovanja in varnega elektronskega podpisa vso dokumentacijo potrebno za oddajo ponudbe natisnejo, ročno podpišejo, poskenirajo in nato elektronsko oddajo. Naročniki nato v odsotnosti uporabe privzetega digitalnega poslovanja, varnega elektronskega podpisa in elektronskega arhiva praviloma vso dokumentacijo natisnejo in jo shranijo v registratorjih, saj večina naročnikov nima ustrezno urejenega elektronskega arhiva. S tem kopičijo količino odpadkov podvoji, saj so naročniki včasih shranili izvirnik. Pri tem naročniki pozabljajo, da ima tako hranjena dokumentacija, ki ni v izvirniku, omejeno dokazno vrednost. Originali ponudbene dokumentacije danes pogosto romajo v razrez, saj nobena zakonodaja ponudnikom ne zapoveduje, da bi morali originale hraniti.

Rešitev je v privzetem digitalnem poslovanju v postopkih javnega naročanja, ki pa zahteva uporabo elektronskega shranjevanja ponudb, varnega elektronskega podpisa in kvalificiranega digitalnega potrdila, kakor izhaja iz Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju.

Za vse zagate obstajajo odgovori in rešitve. Na seminarju Priložnosti in tveganja elektronskega javnega naročanja v praksi dne 2. oktobra 2019 bomo odgovoril tudi na izpostavljeno problematiko in podali predloge, kako v Sloveniji zmanjšati papirno poslovanje v postopkih javnega naročanja.

Podrobneje o privzetem digitalnem poslovanju v postopkih javnega naročanja glejte tudi:
Ferk, P.: Varnost in obličnost v postopkih elektronskega javnega naročanja, Pravnik, št. 5-6/2019 (v postopku objave). Predmetna številka Pravnika bo vključena v gradivo na seminarju.

Vir: doc. dr. Petra Ferk, Inštitut za javno-zasebno partnerstvo