Sistem ravnanja z odpadki potrebuje big data

Objavljeno: 20.05.2019

Iskanje načinov, da z odpadki čim manj obremenimo okolje, je pomembno tudi za slovensko ekonomijo in trajnostni razvoj. Veliko se govori o ponovni uporabi, recikliranju, postopkih predelave itd. Eno od ključnih vprašanj je, kako uveljaviti odgovornost proizvajalca za "celoten življenjski cikel njegovega proizvoda", torej v praksi uresničiti idejo, da je proizvajalec odgovoren za vse okoljsko pomembne vplive proizvoda na poti od "zibelke do groba".

Druge dileme so tudi, kakšna je ta odgovornost proizvajalca in kako vzpostaviti razmerje odgovornosti različnih deležnikov. V mednarodnem okolju so se sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (angl. Extended Producer Responsibility) uveljavili zlasti in prav na področju ravnanja z različnimi vrstami odpadkov. Na ravni Evropske unije je načelo razširjene odgovornosti proizvajalca vpeljala Direktiva 2008/98/ES o odpadkih. Namen takih sistemov je zmanjševati količino odpadkov, spodbujati ponovno uporabo in recikliranje ter zagotavljati ustrezno ravnanje z masnimi tokovi teh odpadkov, ki ga financirajo proizvajalci. Razširjena odgovornost proizvajalcev pomika breme zagotavljanja ustreznega ravnanja z odpadki od lokalnih skupnosti in davkoplačevalcev na proizvajalce.1

Ravnanje z odpadno embalažo je sicer ena od okoljskih tem, ki je postala v Sloveniji v zadnjem času še posebej pereča. Pri javnih komunalnih službah se je namreč v lanskem in letošnjem letu nabrala velika količina odpadne embalaže, ki ni bila prevzeta in je bila večinoma skladiščena na prostem. So (bili) za to odgovorni izvajalci javnih komunalnih služb, sheme ravnanja z odpadno embalažo ali je težava v pravni sistemski ureditvi?

Vsekakor bi rešitev morala zajemati več informacij in natančne podatke, tj. t. i. big data, ne bo pa to dovolj za trajno(stno) rešitev te problematike. Na osrednji okrogli mizi na letošnjih Dnevih javnega prava se bomo pogovarjali in iskali rešitve na posamezna vprašanja sistema ravnanja z odpadki predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (Tanja Pucelj Vidovič in Peter Tomše), gospodarstva (Darja Figelj iz družbe Interseroh, Polonca Poljanec Perič iz družbe Environ), pravni in drugi strokovnjaki ter predstavniki občin (dr. Senko Pličanič, mag. Radovan Tavzes in odvetnik Andrej Brezavšček).

Pridružite se nam!

1Podrobneje Andrej Brezavšček: Odpadna embalaža v Sloveniji: Zakaj potrebujemo konkurenco in informacije?, v: TFL Glasnik, št. 17/2019, 7. maj 2019.

Vir: Boštjan Koritnik, tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani