Od spolnih do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi

Objavljeno: 07.08.2019

Slovenija je nujno potrebovala veliko, poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij. Tako smo po petih letih raziskovanja in vključenosti več kot 50 strokovnjakov dobili prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), pri katerem je sodelovala ekipa strokovnjakov z vseh področij prava. 

Ob soočanju s temeljnimi izzivi posebnega dela kazenskega prava in različnimi sistemskimi, predvsem teoretičnimi vprašanji (objektivni pogoj kaznivosti, opustitve, steki itd.), so se pojavila tudi vprašanja posameznih inkriminacij, tudi v sodni praksi še neobravnavanih. Svoje zanimive ugotovitve ter pogosto praktično prve analitično utemeljene in sistematične napotke za obravnavano posameznih kaznivih dejanj bodo predstavili na dvodnevnem seminarju, 10. in 11. septembra 2019.

Profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (PF UL) dr. Katja Filipčič in dr. Grega Strban bosta skupaj predstavila kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, katerih opisi odpirajo številna vprašanja, kot npr. kaj je prepovedana posledica, kakšen učinek ima delodajalčeva objektivna nemožnost plačil obveznosti in kakšne delavčeva privolitev v zmanjšanje njegovih pravic, kakšne značilnosti ima krivda storilca. Ob velikem številu kršitev pravic delavcev se odpira tudi temeljno vprašanje, ali je kazensko pravo primeren in učinkovit mehanizem za njihovo varstvo. In ker za obravnavanje teh kaznivih dejanj nikakor ne zadošča le znanje kazenskega prava, bosta odgovore na navedena vprašanja predstavila profesorja skupaj.

Za gospodarstvo pomembna oziroma pogosto osrednja tema je tudi kazenska odgovornost pravnih oseb. Ta dopolnjuje kazensko odgovornost fizičnih oseb in je pri določenih kaznivih dejanjih lahko še pomembnejša za preprečevanje novih kaznivih dejanj. Da pa pravni osebi lahko očitamo kaznivo dejanje, je sprva treba ugotoviti, ali obstajajo temelji, ki so podlaga za njeno kazensko odgovornost, ki se bistveno razlikujejo od temeljev kazenske odgovornosti fizične osebe. Zato bo predmet prispevka docenta s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mihe Šepca ravno analiza temeljev kazenske odgovornosti pravne osebe. 

To sta le dve od vrste zanimivih in aktualnih predavanj 15 strokovnjakov. Vsak predavatelj bo en del svoje predstavitve namenil razpravi z udeleženci, zato ne zamudite in ga s svojimi dilemami izzovite tudi vi! Oglejte si celoten program dogodka.

 

Vir: Boštjan Koritnik, univerzitetni diplomirani pravnik, tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, urednik Pravnika, Javne uprave in TFL-Glasnika