Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi

Datum: 10. 9. 2019, 9.00–16.00
Datum: 11. 9. 2019, 9.00–12.45
Lokacija: Dvorana Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana
Področje: Zakonodaja
Organizator: Uradni list RS
Kotizacija: 240,00 € brez DDV

O dogodku

Slovenija je nujno potrebovala veliko, poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij. Tako smo po petih letih raziskovanja in vključenosti več kot 50 strokovnjakov dobili prvi znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), pri katerem je sodelovala ekipa strokovnjakov z vseh področij prava. Ob soočanju s temeljnimi izzivi posebnega dela kazenskega prava in različnimiskimi, predvsem teoretičnimi vprašanji (inkluzija, opustitve, sostorilstvo itd.), so se pojavila tudi vprašanja posameznih inkriminacij, tudi v sodni praksi še neobravnavanih.

Svoje zanimive ugotovitve ter pogosto praktično prve analitično utemeljene in sistematične napotke za obravnavo posameznih kaznivih dejanj bodo predstavili na dvodnevnem seminarju, 10. in 11. septembra 2019.

Vsak predavatelj bo en del svoje predstavitve namenil razpravi z udeleženci, zato ne zamudite in ga s svojimi dilemami izzovite tudi vi!

Z udeležbo na seminarju boste pridobili vpogled v teoretično podstat, pojavnost in sodno prakso pri obravnavi posameznih kaznivih dejanj posebnega dela KZ-1. Predstavljeni bodo tudi primerjalnopravni pogled in izkušnje iz drugih držav, s poudarkom na logični sistemski umestitvi posameznih inkriminacij v naš kazenskopravni sistem.«

Program

1. DAN

8.30–9.00

Registracija udeležencev

9.00–9.20

Pozdrav urednice založbe UL in predstavitev projekta s strani urednikov

mag. Maja Hostnik Kališek, Boštjan Koritnik, dr. Katja Filipčič , dr. Damjan Korošec

9.20–9.30

Prvi sklop vprašanj udeležencev

9.30–10.00

Temeljni izzivi pri (pre)oblikovanju posebnega dela kazenskega prava v Slovenij

Damjan Korošec, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani



Spolno kazensko pravo se je skozi zgodovino značilno razvijalo iz samozadostno moralističnega, izrazito paternalističnega varuha nedisponibilne družbene spodobnosti v zadržani branik spolne samoodločbe človeka posameznika. Ogromna večina t. i. stebrnih spolnih inkriminacij, v prvi vrsti spolno prisiljenje in posilstvo, je danes globalno oblikovanih kot dvoaktni delikt, sestavljen iz prisilitvenega in spolnega akta: prisilitvenega in spolnega izvršitvenega ravnanja. Prisilitveni akt zakonodajno danes značilno ni potreben zgolj pri privolitveno nesposobnih potencialnih žrtvah, kot so otroci in osebe z duševno motnjo. Taka struktura spolnih deliktov odraža zgodovinsko fazo zadržanosti kazenskega prava na področju spolnosti in izhaja iz disponibilnosti spolnega. Je rezultat dolgotrajnih družbenih procesov na globalni ravni. Dramatično zakonodajno širjenje stebrnih spolnih deliktov z opuščanjem dvoaktnosti, zakonodajalčevim zametavanjem prisilitvenega izvršitvenega ravnanja in nadomeščanjem z logiko čistega defekta forme privolitve – soglasja, kot ga kot izrazito manjšinske zakonodajne eksperimente (v Evropi) sporadično videvamo v zadnjih letih, uvaja v spolno kazensko pravo logiko vnaprejšnje t. i. informacijske asimetrije med potencialnima storilcem in žrtvijo (v inkriminacijah znane predvsem v zvezi s strokovnimi napakami v zdravstvu), z nanjo naravno vezano pojasnilno dolžnostjo kot kazenskopravno dolžnostjo vred, kar ne kulturno, ne politično, ne kriminalitetnopolitično ne kazenskopravno dogmatično ni in ne more biti neproblematično.

10.00–10.30

Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost

Katja Filipčič, izredna profesorica, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, in dr. Grega Strban, redni profesor in dekan, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani



Opisi kaznivih dejanj zoper delovno razmerje odpirajo številna vprašanja, kot npr. kaj je prepovedana posledica, kakšen učinek ima delodajalčeva objektivna nemožnost plačil obveznosti in kakšne delavčeva privolitev v zmanjšanje njegovih pravic, kakšne značilnosti ima krivda storilca. Ob velikem številu kršitev pravic delavcev se odpira tudi temeljno vprašanje, ali je kazensko pravo primeren in učinkovit mehanizem za njihovo varstvo. Ker za obravnavanje teh kaznivih dejanj ne zadošča le znanje kazenskega prava, bosta odgovore na navedena vprašanja predstavila poznavalca kazenskega prava in prava socialne varnosti skupaj.

10.30–11.00

Sistem kaznivih dejanj zoper javno zdravje

mag. Boštjan Valenčič, okrožni državni tožilec, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije



V poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje so med drugim vključene inkriminacije širjenja nalezljivih bolezni, malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti ter mazaštva. Opisi teh kaznivih dejanj niso povsem jasno zasnovani, saj odpirajo številna vprašanja, med drugim tudi, ali določen zakonski znak (npr. občutno poslabšanje zdravja pri kaznivem dejanju po 179. členu KZ-1 ali razširitev nalezljive bolezni po 177. členu KZ-1) predstavlja prepovedano posledico kaznivega dejanja ali pa objektivni pogoj kaznivosti, ali gre torej za ogrozitvene ali poškodbene inkriminacije. Od tu dalje pa se posledično pojavljajo dileme o (psevdo)vzročni zvezi, krivdi in druga relevantna kazenskopravna vprašanja, o katerih bo potekala razprava pod vodstvom (so)avtorja komentarjev teh členov KZ-1 mag. Boštjana Valenčiča.

11.00–11.15

Odmor

11.15–11.45

Pojem dostojanstva v posebnem delu KZ-1

Jan Stanjko, asistent, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru



Človekovo dostojanstvo je izmuzljiv pojem, ki se v kazenskem pravu pojavlja v različnih pojavnih oblikah: kot zakonski znak različnih deliktov, kot pravno varovana dobrina, kot temeljna predpostavka za razumevanje teorije o človekovih pravicah. Pri tem se zdita nezdružljivi ideji, da je dostojanstvo nekaj, kar pripada vsakemu človeku, ne glede na njegova ravnanja in lastnosti, ter razumevanje dostojanstva kot razmeroma krhke dobrine, ki jo je nujno varovati z instrumenti kazenskega prava. Na podlagi praktičnih primerov bo dr. Jan Stanjko s Pravne fakultete Univerze v Mariboru pokazal, da je nasprotja mogoče razumeti zgolj ob temeljnem razumevanju filozofije prava.

11.45–12.15

O defektih privolitve pri spolnih deliktih – o potrebi po reformi sistema spolnih kaznivih dejanj

Damjan Korošec, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

12.15–12.45

Inkluzija v posebnem delu KZ-1

Miha Šošić, asistent, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

12.45–14.00

Kosilo

14.00–14.30

Prometna kazniva dejanja (323. in 324. člen KZ-1) v teoriji in sodni praksi

Zlatan Dežman, višji sodnik, Okrožno sodišče v Mariboru, izredni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

14.30–15.00

Povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti (315. člen KZ-1)

Petra Plesec, odvetnica, Odvetniška družba Plesec o.p., d.o.o.

15.00–15.30

Kibernetska kazniva dejanja v slovenskem kazenskem pravu

Pika Šarf, mlada raziskovalka, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani



Digitalizacija in razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije sta omogočila nagel gospodarski razcvet ter izmenjavo informacij, ki v analognem svetu ni bila mogoča, na drugi strani pa predstavlja vse večja odvisnost od digitalnega okolja eno največjih groženj, s katerimi se soočajo tako posamezniki kot tudi (praviloma) bolj zahtevne tarče v gospodarstvu in kritični infrastrukturi. Število kibernetskih kaznivih dejanj strmo narašča, hkrati pa postajajo napadalci vse bolj domiselni pri iskanju ranljivosti in zakrivanju sledi, kar otežuje odkrivanje in pregon. Ob pojavu novih oblik kibernetskih napadov se zastavlja vprašanje, kako v okviru strogo začrtanih pravil kazenskega materialnega prava obravnavati tovrstne oblike kibernetske kriminalitete.

15.30–16.00

Splošna razprava in vprašanja udeležencev

 

2. DAN

9.00–9.30

Kazenska odgovornost pravnih oseb – pravni temelji in dileme

Miha Šepec, docent, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

9.30–10.00

Gospodarska kazniva dejanja

Helena Devetak, odvetnica in davčna svetovalka, Odvetniška pisarna Devetak in partnerji d.o.o.



Gospodarsko kazensko pravo je pojem, ki ga zakon ne opredeljuje, kot skupni izraz pa zajema celoto določb kazenskega prava, ki so namenjene zaščiti temeljnih področij gospodarskega prava in so povezane z gospodarsko dejavnostjo. V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so gospodarska kazniva dejanja umeščena v štiriindvajsetem poglavju z naslovom »Kazniva dejanja zoper gospodarstvo«. Kljub umestitvi v posebno poglavje kazenskega zakonika se v okviru opravljanja gospodarske dejavnosti lahko storijo tudi druga kazniva dejanja, ki so določena v drugih poglavjih kazenskega zakonika, nekaj dodatnih posebnosti in aktualnih dilem pa bo na seminarju predstavila odvetnica Helena Devetak.

10.00–10.30

Kazniva dejanja zoper konkurenco

Peter Grilc, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani



Po večinskem mnenju v primerjalnem pravu se, če že, kazensko preganja le najbolj grobe kršitve konkurenčnega prava, zlasti določanje cen, delitev trga, omejitve proizvodnje, bid rigging, pri drugih kršitvah pa naj bi zadostovalo administrativno kaznovanje. Nekatere članice EU so se v preteklih letih umaknile iz kazenskopravnega sistema preprečevanja omejevanja konkurence in njeno varovanje prepustile sistemu administrativnega izrekanja glob, ki je dosledno uveljavljen tudi v ZPOmK-1. Na drugi strani pa so nekatere države članice kriminalizirale nekatere kršitve konkurenčnega prava, zlasti kršitev 101. in 102. člen PDEU kot kaznivo dejanje. Kjer so kršitve konkurenčnega prava določene kot kazniva dejanja, so inkriminacije večinoma omejene na najhujše kršitve v obliki prepovedanih omejevalnih sporazumov, inkriminacije prepovedanih koncentracij in zlorab prevladujočega položaja pa so v primerjalnem pravu redke. Ker zajema tudi ravnanja, ki jih drugi pravni redi praviloma ne določajo kot kazniva dejanja, je glede na navedeno določba 225. člena KZ-1 izrazito široka, o njeni uporabnosti pa bomo spregovorili na posvetu.

10.30–11.00

Kaznivo dejanje poslovne goljufije (228. člen KZ-1) – značilnosti in posebnosti

Marko Šorli, ustavni sodnik, Ustavno sodišče Republike Slovenije



Postavlja se vprašanje o spornosti inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije oziroma njene nepotrebnosti ali celo neskladnosti z ustavno zahtevo lex certa. Na njeno odvečnost kaže primerjava z nemškim kazenskopravnim sistemom, ki kaznivega dejanja poslovne goljufije ne pozna; varstvo dobrin iz sfere gospodarstva zagotavlja »klasična« goljufija. Inkriminacija poslovne goljufije pa se ne kaže le kot odvečna, ampak dopušča tudi arbitrarno odločanje, saj ne omogoča zanesljivega razlikovanja med neizpolnitvijo dogovorjene obveznosti v civilnopravnih razmerjih in med goljufijo kot naklepnim kaznivim dejanjem.

11.00–11.15

Odmor

11.15–11.45

Goljufija na škodo Evropske unije

Urban Vrtačnik, odvetnik in ustanovni partner, Odvetniška pisarna Vrtačnik d.o.o.

11.45–12.15

Zloraba notranjih informacij

mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec svétnik, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

12.15–12.45

Splošna razprava in vprašanja udeležencev

15.30–16.00

Splošna razprava in vprašanja udeležencev

 

Kotizacija in plačilo

Redna kotizacija

  • 240,00 € brez DDV

Kotizacija za kupce Velikega znanstvenega komentarja – posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1)

  • 180,00€ brez DDV

Kotizacija za študente

  • 40,00 € brez DDV

Kotizacijo je treba poravnati pred izvedbo seminarja. Plačilo je pogoj za udeležbo. Za proračunske uporabnike je rok za plačilo 30 dni po prejemu računa.

Ugodnost

  • 10-odstotni popust za 2 ali več udeležencev

Popust za zgodnjo prijavo in popust za več kot 2 udeleženca se med seboj seštevata.

Dodatne informacije

  • po telefonu pri Nuši Skobir, tel. št. 01/200 18 38
  • po e-pošti: nusa.skobir@uradni-list.si

Pisne odjave Uradni list Republike Slovenije upošteva, če jih prejme najmanj 3 delovne dni pred začetkom posameznega dogodka. Več o odjavi si lahko preberete v rubriki Splošni pogoji.

 

Prijavite se

UL INFO TOK

Obveščanje o slovenskih
in mednarodnih
javnih naročilih
Spremljanje
javnih razpisov
Obveščanje o
zakonodajnih novostih
Zakonodaja
držav članic EU
na enem mestu ...

Preizkusi brezplačno