Od individualizma, narcisizma in hedonizma do davčnega izmikanja

Objavljeno: 04.09.2019

Razvijajoča se (včasih nasprotujoča si) zakonodaja, vse bolj podrobna in zapletena finančna dokumentacija ter višanje števila in obsega transakcij. Vse to – skupaj z učinki naprednejših tehnologij – povzroča, da je preiskovanje v  poslovnem okolju vse bolj kompleksno. Kaj naj gospodarske družbe in druge organizacije storijo pred, med in po preiskavah za naslavljanje teh, vse zahtevnejših izzivov? Kdo naj bo v te procese vključen in kdaj ga vključiti? Na ta vprašanja nam bo odgovore na že 3. Poslovni forenziki podal globalni vodja za forenziko transakcijskih storitev pri Ernst & Young John Wilkinson, kot t. i. key speaker, strokovnjak z izjemnimi izkušnjami iz različnih držav. 

Pridružite se nam 18. in 19. septembra 2019 v Ljubljani, kjer bomo gostili 30 strokovnjakov z izjemno raznolikimi pogledi in vidiki sodobnega gospodarskega poslovanja, prevar, korupcije, davčnega izmikanja, porabe proračunskih sredstev (kdaj je poraba namenska?), vključno denimo z ločenim evidentiranjem dejavnosti v zdravstvu.

V duhu časa se bomo posvetili tudi novim tehnologijam. Priložnosti, ko je na voljo dovolj kakovostnih in relevantnih podatkov, ki se jih lahko uporabi za razvoj rešitev na področju umetne inteligence, niso ravno pogoste. Eno takih priložnosti bo predstavil Dejan Jasnič, ki zadnjih pet let deluje v Švici in svetuje zavarovalnicam pri boju proti prevaram. Na podlagi zgodovinskih podatkov največje švicarske zdravstvene zavarovalnice so uspešno razvili napovedni model za tveganja prevar v zavarovalnih zahtevkih. S pomočjo modela je zavarovalnica dodatno izboljšala učinkovitost pri odkrivanju prevar za četrtino.

Že v uvodu konference bo vrhovni državni tožilec Jože Kozina predstavil tri obraze davčnega izmikanja (davčno izogibanje/zaobidenje/utajevanje). Kot pravi Kozina, so tektonske spremembe tako tržnega kot tudi političnega sistema v zadnjih izdihljajih minulega tisočletja namesto dotlej poudarjenega občutka pripadnosti skupnosti ter s tem povezani solidarnosti, odlaganju individualnih užitkov v prihodnost oziroma njihovemu bolj ali manj samoumevnem odrekanju tudi v dobrobit drugih, navrgle med drugim tudi »do skrajnosti prignan individualizem, narcisizem, hedonizem ter z njimi povezano nebrzdano slo po takojšnji in brezpogojni zadovoljitvi še tako bizarnih želja, tudi vseh tistih povsem nepotrebnih, ki jih v naših emocijah vzbudijo in sprožijo do skrajnosti dodelani marketinški triki.« V vrednostno tako preurejeni postmoderni družbi se je v samih temeljih spremenil med drugim tudi odnos postmodernega davčnega zavezanca do svoje davčne obveznosti in davka nasploh. Velika večina tistih, ki davek motrijo kot oviro pri zadovoljevanju že omenjenih želja oziroma kot nujno zlo, bo ob izdatni pomoči vseprisotnega relativizma storila vse in še več, da se plačilu odmerjene davčne obveznosti brez škodljivih posledic izmakne. Skozi načine prakticiranja treh – v oklepaju poimenovanih – modalitet davčnega izmikanja lahko v bolj ali manj jasnih konturah prepoznamo tudi same vrednostne usmeritve oziroma življenjske sloge za njimi stoječih davčnih zavezancev.

Seveda pa zavedanje tega stanja ne sme preprečiti zasledovanja kavtel in pravic zavezancev. Načelo materialne resnice je tako eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, katerih poglavitni namen je stranki zagotoviti pošten postopek, ki ga jamči tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V upravnih postopkih (v splošnem in v posebnih) zakonske določbe o načelu materialne resnice zagotavljajo uresničevanje te človekove pravice. Tudi zato za temeljna načela, torej tudi za načelo materialne resnice, ne velja pravilo subsidiarnosti, ki sicer velja za razmerje med določbami splošnega in posebnih upravnih postopkov. Profesor na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze dr. Janez Čebulj bo zato predstavil nekatera, po njegovi oceni najbolj pereča vprašanja uresničevanja načela materialne resnice v davčnem postopku. Vprašanja, ki se ne zastavljajo samo glede izredne zahteve, da mora organ, ki vodi postopek ugotavljati tudi dejstva, ki so v korist stranki, čeprav je ta davčni zavezanec, temveč tudi z vidika jasnosti in določnosti materialnih norm davčnega prava in s tem povezane opredelitve relevantnih dejstev, ki jih je treba ugotoviti, z vidika omejitve dokaznih sredstev in »obrnjenega dokaznega bremena«, pa tudi z vidika uporabe v upravnem postopku ugotovljenih dejstev v kaznovalnih postopkih.

Pridružite se nam tudi vi, že 18. in 19. septembra v Ljubljani.

Vir: Boštjan Koritnik, tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, urednik Pravnika, Javne uprave in TFL-glasnika