Delovanje detektivov in opravljanje detektivske dejavnosti ureja Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1, Uradni list RS, št. 17/11).

Del področja, na katerem detektivi lahko delujejo, se nanaša tudi na zbiranje podatkov in informacij o:

• zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe,
• zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela,
• delu pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,
• drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Prav tako detektivi vročajo pisemske in druge pošiljke naslovnikom.

Delodajalec oziroma naročnik angažira detektiva, ker želi na podlagi zbranih informacij doseči določeno pravno posledico, pri tem pa mora vedno stremeti k temu, da posledice zdržijo pravno presojo na vseh stopnjah odločanja.

Najpogostejši obrambni očitki pri detektivovem delu so, da je detektiv pridobil podatke nezakonito, predvsem s kršenjem pravice do zasebnosti obravnavane osebe. Vendar pa je sodna praksa slovenskih delovnih in socialnih sodišč v večini primerov potrdila skladnost dokazov, ki jih je pridobil detektiv, z ZDD-1, zato so lahko sodišča na detektivove ugotovitve oprla svoje dejanske ugotovitve.

O zanimivih primerih iz prakse in njihovi analizi pa več na seminarju Odpoved pogodbe skozi oči pravnika, detektiva in psihologa.

 Vir: Igor Tomič, detektiv