Medicinsko pravo: od historične preglednosti do pojmovne izostrenosti

Objavljeno: 18.09.2019

Založniški program in izobraževalna dejavnost Uradnega lista Republike Slovenije sta se v zadnjih dveh letih razširila na novo področje prava, na medicinsko pravo. Medicinsko pravo kot posebna veja prava vključuje tako civilno, kazensko, ustavno in upravno pravo. Ureja medicinsko dejavnost, odnose in status oseb, ki to dejavnost izvajajo, ter njihova razmerja z uporabniki njihovih storitev. 

S pravili medicinskega prava se urejajo oziroma natančneje opredeljujejo človekove pravice do zdravja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter odgovornosti in pravice zdravnikov in drugih medicinskih delavcev in zdravstvenih ustanov. V medicinskem pravu se srečujeta pravo in medicina, da bi zavarovala človekove dobrine, kot so življenje, telo, zdravje, dostojanstvo. V sodni praksi se uporablja tudi pojem zdravstveno pravo, ki je širši od medicinskega prava, saj zajema tudi predpise, ki so vezani na zdravstvo oziroma zdravje. Pojem medicinsko pravo je ožji zato, ker ureja razmerje med zdravnikom in bolnikom, v ta odnos pa se posredno vključujejo tudi drugi zdravstveni in nezdravstveni (administrativni) delavci. Pojem medicinsko kazensko pravo se nanaša na omejevanje medicinske stroke in medicinske dejavnosti z metodami nadzora učinkovitosti medicine in interno vzpostavljenih omejitev.

Medicinsko kazensko pravo se na načelni ravni ukvarja z žrtvami in storilci posameznih kaznivih dejanj oziroma se sprašuje po predmetih varstva posameznih inkriminacij. Razlika med civilnim in kazenskim medicinskim pravom je v tem, da v kazenskem postopku na zahtevo državnega tožilca sodišče odloča o tem, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije, in če je temu tako, potem izreče kazensko sankcijo (denarno, zaporno kazen ali ukrep prepovedi opravljanja poklica). V civilnem postopku pa sodišče na zahtevo oškodovanca odloča o odškodnini, ki jo mora plačati odgovorni za škodo, in o varstvu pravice posameznika, katerega pravna pravica je bila prekršena.

Založba Uradni list Republike Slovenije je v letu 2018 in 2019 izdala dve knjigi s področja medicinskega in zdravstvenega prava, s čimer širi obzorje pravnikom, medicincem in laikom, ki potrebujejo zgoščene informacije o tem področju. Knjigi se pridružujeta krogu drugih samostojnih, sistematično-preglednih temeljnih monografij in zbornikov o kazenskem in civilnem medicinskem pravu profesorjev na Pravni fakulteti v Ljubljani (na primer Ada Polajnar Pavčnik, Dragica Wedam Lukič (ur.), Pravo in medicina, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1998; Damjan Korošec, Medicinsko kazensko pravo, Ljubljana, GV, 2004 in 2016) ter zbornikov Medicina in pravo: sodobne dileme (2006, 2010, 2014), ki so izšli na Pravni in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani s knjigo Civilno medicinsko pravo: izbrane teme, ki je leta 2018 izšla pri Uradnem listu Republike Slovenije, nadgrajuje delo, ki ga je začela pri International Encyclopedia of Laws (Medical Law) in je bilo ponovno natisnjeno v samostojni monografiji Medical Law in Slovenia (Wolters Kluwer International, 2015, zbirka Law & Business). Vsa tri dela odlikujejo vsebinska tehtnost, sistematičnost, preglednost, relevantnost in jasnost izražanja. Knjiga Civilno medicinsko pravo: izbrane teme je razdeljena na osem sklopov, v vsakem pa avtorica predstavi materijo po načelu od splošnega k posebnemu.

Že sama zasnova knjige zrcali pomen strokovnega izrazja v medicinskem pravu ter filozofske in zgodovinske poglede na medicinsko etiko. Ob tem avtorica opiše mednarodne in nacionalne vire medicinskega prava, od konvencij, ustave do konkretne nacionalne zakonodaje s šestnajstimi pomembnejšimi zakoni s področja zdravstva, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo in zavarovanje, zdravstveno dejavnost, zdravniško službo, pacientove pravice, duševno zdravje, nalezljive bolezni, pridobivanje in presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, svobodno odločanje o rojstvu otrok, zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, zdravilstvo, zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, zdravila, zdravstveno inšpekcijo, lekarniško dejavnost, medicinske pripomočke in opravljanje zdravstvenih poklicev.

Najobsežnejša so poglavja o pravicah pacientov in odškodninski odgovornosti v zdravstvu. V zadnjem delu pa sta predstavljeni dve občutljivi področji izvajanja medicinske dejavnosti, pri katerih je poseg v pacientove pravice, v njegovo telesno in duševno celovitost ter osebnostne pravice lahko potencialno zelo obsežen. Ta sklopa se nanašata na pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok ter na postopke transplantacije organov in tkiv.

Knjiga je med bralce pospremljena z uvodnikoma profesoric z mariborske Pravne fakultete, prof. dr. Vesne Rijavec ter izr. prof. dr. Suzane Kraljić, ki sta tudi sicer angažirani z organizacijo letnih srečanj Medicina in pravo, ki v Mariboru potekajo že od leta 1992. Dr. Kraljićeva je tudi urednica znanstvene revije Medicine, Law & Society, ki izhaja od leta 2015 pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Letos pa je izšla še druga tehtna monografija Zdravstveno pravo: pravna razmerja med oblastnimi organi in nosilci človekovih pravic v sedanji zdravstveni ureditvi ter predlogi sprememb dr. Katje Triller Vrtovec iz Zakonodajnopravne službe Državnega zbora, docentke na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in do leta 2018 znanstvene sodelavke na Katedri za sodno medicino in medicinsko deontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Katja Triller Vrtovec je leta 2003 magistrirala iz zdravstvenega prava (LL. M) na Univerzi v Houstonu, doktorirala pa je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 2008 na temo etičnih vidikov patentiranja zarodnih matičnih celic.

Njeno najnovejše obsežno delo v trinajstih poglavjih je primerjalnopravna in zgodovinskopravna analiza ustavne in zakonske ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji. V prvem sklopu poglavij so vsebine, v katerih so predstavljeni subjekti zdravstvenega prava, torej pacienti, zdravniki in drugi zdravstveni delavci, nosilci oblasti (država, lokalne skupnosti in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) ter strokovna telesa (splošna združenja in skupnosti zavodov, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, zbornice in strokovna združenja zdravstvenih delavcev, razširjeni strokovni kolegiji). Natančne pojmovne opredelitve predmeta zdravstvenega prava (zdravstveno varstvo, dejavnost, storitve, delitev med javnim in zasebnim ter zdravniška služba) bi morali večkrat prebrati vsi, ki v javnosti opletajo z razrahljanimi in celo napačnimi pojmi. Knjiga obravnava tudi ustavne cilje zdravstvenega prava (kot so pravica do varovanja zdravja pacientov, svoboda dela zdravstvenih delavcev, svobodna gospodarska pobuda izvajalcev zdravstvene dejavnosti) ter zakonske ukrepe za zagotavljanje kakovostnega izvajanja zdravstvene dejavnosti ter časovne, cenovne, krajevne, jezikovne in informacijske dostopnosti do zdravstvenih storitev. Knjiga nas seznani tudi s postopki nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti in skrbi za medsebojno uravnoteženost ukrepov za zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ter s konkretnimi predlogi za nadgradnjo obstoječe ureditve dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Monografija je zahtevno strokovno branje in izviren prispevek k slovenski in evropski znanosti o zdravstvenem pravu, kot v uvodu ugotavljata recenzenta prof. dr. Rajko Pirnat in izr. prof. dr. Jernej Černič, a nedvomno postavlja pacienta v središče pozornosti.

Glede na trenutno delovno mesto avtorice, ki je napisala to izvrstno, natančno dokumentirano delo, pa bi dr. Katjo Triller Vrtovec kot zelo kompetentno osebo na področju zdravstva ob novi menjavi ministra iz zdravstvenega resorja sama gotovo povabila k sodelovanju.

Vir: Prof. dr. Mojca Ramšak, višja znanstvena sodelavka, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

* Izjavljam, da z nobeno od v članku navedenih oseb nisem osebno povezana. Prispevek sem napisala zgolj iz navdušenja nad novimi deli iz medicinskega in zdravstvenega prava, ki sta izšli pri Uradnem listu Republike Slovenije.