Si lahko obetamo učinkovitejše pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja?

Objavljeno: 12.11.2019

Zadnji predlog Zakona o spremembah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C) predvideva nekaj sklopov sprememb, s katerimi želi predlagatelj (Vlada RS) doseči  povečanje (1) neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, povečanje (2) učinkovitosti pravnega varstva primeru večjih projektov ter (3) ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

V nadaljevanju bo izpostavljenih le nekaj novosti, bolj poglobljeno in obširno obravnavo vseh ukrepov pa lahko pričakujete na strokovnem seminarju z naslovom »Novosti, ki jih prinaša novela C Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in uvedba sistema e-Revizija«, ki bo potekal 26. novembra 2019, na sedežu Uradnega lista Republike Slovenije.

  1. Zagotavljanje neodvisnosti in strokovnosti DKOM

Predlog sprememb zakona predvideva nov način imenovanja predsednika in članov DKOM. Nov postopek bo primerljiv s presojo kandidatov za sodnike ali državne odvetnike. V postopek imenovanja bo odslej vključena neodvisna strokovna presoja kandidatov, za katero bo skrbela posebna komisija, katere člane bo predlagal Sodni svet. Komisija bo na podlagi razgovorov in pregleda vlog oziroma kandidatur oblikovala mnenje, ki ga bo poslala v Državni zbor RS, ki je pristojen za končno imenovanje članov in predsednika DKOM. Omenjena komisija naj bi bila po novem pristojna tudi podati mnenje o razlogih za razrešitev posameznega funkcionarja. Prav tako predlog novega zakona želi doseči reorganizacijo DKOM, in sicer tako, da bo nova sestava vključevala šest članov in predsednika, obenem pa so spremenjeni pogoji za imenovanje funkcionarjev DKOM – zvišanje minimalne starosti na 35 let in najmanj devet let delovnih izkušenj s področja javnega naročanja.

  1. Presojanje zgolj bistvenih kršitev, ki dejansko vplivajo na postopek

Predlog novele se dotika tudi ureditve primerov, ki bi potencialno lahko pomenili zlorabo pravnega varstva, kar pomeni daljše trajanje postopkov in pravno negotovost. Vlagatelj naj po novem ne bi bil več uspešen v primerih, ko bi navajal iste kršitve v tem postopku, ponovljenem ali nadaljevanem, če je zahtevek že vložil in nato umaknil, ali pa je bilo o kršitvi že odločeno. Enako velja, če je vlagatelj za zatrjevano kršitev vedel ali bi za njo ob vložitvi prvega zahtevka lahko vedel.

  1. Upravni spor

Vložena novela ZPVPJN-C pa predvideva tudi uvedbo možnosti sprožitve upravnega spora zoper odločitev DKOM. Tožbo bo v primeru sprejetja predloga mogoče vložiti v 15 dneh od vročitev odločitve DKOM, ki nima suspenzivnega učinka. Upravno sodišče, ki bo vodilo postopek upravnega spora, bi tako lahko izdalo sodbo na podlagi ugotovitvene tožbe, pri čemer začasna odredba ne bi bila dovoljena.

Vir: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja