Kaj ureja novi družinski zakonik?

Objavljeno: 18.02.2019

Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, in razmerja med starši in otroki. Vsebuje tudi določbe glede oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Kaj pa istospolna partnerstva? Ta ureja Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Družinski zakonik pa neposredno ureja njihova razmerja do otrok. Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017 preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni.

Ta zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/2007, 21/2018 – v nadaljevanju DZ) v prvem členu opredeljuje svojo vsebino. Njegove določbe urejajo:

  1. življenjske skupnosti partnerjev različnega spola: v DZ so določeni pogoji za nastanek, pravne posledice in način prenehanja zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Življenjski skupnosti partnerjev istega spola, ki ustrezata institutoma zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, sta urejeni v Zakonu o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/2016 – v nadaljevanju ZPZ). Ti dve skupnosti se imenujeta sklenjena partnerska zveza, ki ustvarja enake pravne posledice kot zakonska zveza, in nesklenjena partnerska zveza, ki na družinskem področju med partnerjema ustvarja enake pravne posledice kot sklenjena partnerska zveza, na področjih zunaj družinskega prava pa se njene pravne posledice ravnajo po določbah, ki veljajo za zunajzakonsko skupnost.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo ob zadnjem, 16. popisu prebivalstva[1] na dan 1. 1. 2011 v Sloveniji 362.911 zakonskih zvez (od tega 237.422 parov z otroki) in 61.307 zunajzakonskih skupnosti (od tega 49.122 parov z otroki, tj. 10,8 odstotka). Vsaka četrta družina je bila enostarševska (25,2 odstotka). Delež otrok, ki niso rojeni v zakonski zvezi, se ves čas povečuje in že presega polovico letnega števila rojstev. Od tega se najbolj povečuje število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki.[2] Od uzakonitve registriranih istospolnih partnerskih skupnosti z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 55/2006, 91/2011, 18/2016, 33/2016, 68/2016, 33/2016 – v nadaljevanju ZRIPS)[3] leta 2005 do leta 2015 je bilo registriranih 164 parov, od tega 27 parov v letu 2014, 22 parov v letu 2015 in 26 parov v letu 2016.[4] Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017, ko je prenehal veljati ZRIPS in se je začel uporabljati ZPZ, preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni. Prav tako še ni podatkov, koliko istospolnih partnerjev je po uveljavitvi ZPZ sklenilo partnersko zvezo ali zasnovalo nesklenjeno partnersko zvezo;

2. razmerja med starši in otroki obsegajo predvsem pravila o določanju starševstva, o starševski skrbi, varstvu in vzgoji[5] ter otrokovih stikih. Čeprav je preživljanje del razmerij med starši in otroki, ga določba 1. člena DZ navaja posebej, ker razmerje med starši in otroki razume zgolj kot razmerje med starši in mladoletnimi otroki, kar pa ne zajame celote preživninskih razmerij;

  1. oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja: DZ uvaja institut predhodnega svetovanja, ki se ga zakonca morata udeležiti pred razvezo zakonske zveze, če imata skupne otroke. Za urejanje osebnih in premoženjskih razmerij daje DZ na voljo tudi postopek mediacije;
  2. ukrepe za varstvo otrokovih koristi, s katerimi država varuje ogroženega otroka. Ti ukrepi so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja, kot so omejitev starševske skrbi, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, omejitev ali odvzem pravice do stikov, odvzem otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem starševske skrbi;
  3. preživljanje: DZ določa dolžnost preživljanja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji, dolžnost staršev preživljati svoje mladoletne in polnoletne otroke, dolžnost polnoletnih otrok preživljati svoje nepreskrbljene starše ter dolžnost zakonca in zunajzakonskega partnerja preživljati otroka svojega partnerja;
  4. posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo, skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo: otroku, za katerega starši ne skrbijo, DZ zagotavlja nadomestno skrb s pomočjo posvojitve, skrbništva in rejništva. Otrokom, ki nimajo več živih staršev, DZ zagotavlja dodatno skrb z institutom podelitve starševske skrbi sorodniku (na primer dedu, babici, bratu, sestri, stricu, teti, bratrancu, sestrični, glej komentar k 231. členu DZ).[6] Odrasle osebe, ki same niso sposobne poskrbeti za svoje pravice in koristi, uživajo skrb na podlagi postavitve pod skrbništvo.[7] Vsem osebam, ki potrebujejo posebno varstvo zgolj v določeni situaciji,[8] DZ še naprej zagotavlja skrb skrbnika za posebne primere (glej komentar k 267.–297. členu DZ), čeprav določba 1. člena DZ, ki opredeljuje vsebino zakonika, skrbništva za posebne primere ne omenja.

Vse v 1. členu DZ naštete zadeve so v celoti urejene z DZ z izjemo rejništva, ki ostaja deloma urejeno tudi s posebnim zakonom (z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti, Uradni list RS, št. 110/2002, 11/2003, 3/2004, 142/2004, 7/2006, 56/2006, 114/2006, 5/2007, 5/2008, 73/2008, 8/2009, 53/2009, 7/2010, 56/2010, 3/2011, 57/2011, 96/2012, 109/2012 – v nadaljevanju ZIRD).

Čeprav DZ ne ureja življenjskih skupnosti istospolnih partnerjev, so njegove določbe pomembne tudi zanje.[9] Določbe DZ se smiselno uporabljajo za razmerja med partnerji in za razmerja partnerjev do drugih oseb, zlasti do upnikov. Določbe DZ so za istospolne partnerje pomembne tudi, ker neposredno urejajo njihova razmerja do otrok, saj ZPZ teh razmerij ne ureja niti zanje ne izključuje uporabe pravil DZ.[10] Izjema velja le pri posvojitvi, kjer ZPZ izključuje možnost skupne posvojitve partnerja.[11]

Zagotovite si izvod knjige že danes.

[1] To je bil hkrati prvi registrski popis.

[2] Slovenske družine imajo povprečno 1,18 otroka, <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4029> (28. 1. 2017).

[3] ZRIPS je prenehal veljati 24. 2. 2017, ko se je začel uporabljati ZPZ, uporabljal pa se je še šest mesecev po prenehanju njegove veljavnosti, do 24. 8. 2017. Od začetka uporabe ZPZ ni bilo več mogoče registrirati novih skupnosti.

[4] Vir: <http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp> (28. 2. 2018).

[5] ZZZDR je govoril o varstvu in vzgoji in ne o vzgoji in varstvu, medtem ko je DZ pri vrstnem redu teh dveh besed izrazito nedosleden (glej na primer 135. in 166. člen DZ). Ker znotraj DZ ni posebnih razlogov za različno rabo sintagme varstva in vzgoje, komentar še naprej uporablja ustaljeno obliko, pri kateri je na prvem mestu varstvo otroka in potem vzgoja. Varstvo, ki omogoča fizični obstoj otroka, je namreč predpostavka tudi za vzgojo.

[6] DZ govori o krvnih sorodnikih, kar je odveč, saj sorodniki, ki niso krvno povezani, ne obstajajo. O zakonodajalčevem nepoznavanju pojma sorodstva in svaštva pri Novak, B., Družinsko pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 79 in nasl.

[7] Glej tudi Novak, B., Družinsko pravo. 2., spremenjena izdaja, zbirka Pravni mozaik 4, GV Založba, Ljubljana, 2012.

[8] Posebno varstvo potrebujejo osebe, ki v določeni situaciji niso sposobne poskrbeti za svoje pravice in koristi, in tudi osebe, ki v določeni situaciji zgolj nimajo možnosti zavarovati svojih pravic in koristi – Zupančič, K., Družinsko pravo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 171, in Novak, B., Družinsko pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 290.

[9] Tako 4. člen in drugi odstavek 3. člena v zvezi s 4. členom ZPZ.

[10] Enak pristop je zakonodajalec zastopal že pri urejanju registrirane istospolne partnerske skupnosti – obrazložitev k 8. členu Predloga Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti – prva obravnava – EPA 178-IV. Poročevalec, št. 21/2005, str. 20.

[11] ZPZ izključuje tudi pravico partnerjev do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki pa jo ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 70/2000 – v nadaljevanju ZZNPOB) in ne DZ.

Vir: Novak, B., v: Novak, B. (red.), Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019 – v tisku.