Za učinkovito varovanje ustavnih pravic v upravnih postopkih

Objavljeno: 16.04.2019

Vedno pogosteje se v praksi pojavljajo dileme, ki kažejo na potrebo po pravilni razlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in drugih posebnih procesnih ureditev, tudi z vidika skladnosti postopkov z Ustavo RS ter na njeni podlagi sprejetimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

To velja tako z vidika pridobivanja osebnih podatkov za potrebe upravnih postopkov, kot tudi za njihovo zakonito uporabo pri izvajanju oblastvenih pristojnosti. Pravilna razlaga pa je tista, ki učinkovito varuje ustavno pravico strank do varstva osebnih podatkov, saj je v nasprotnem primeru treba zagotoviti ustrezno pravno (sodno) varstvo. To lahko vodi tudi do odprave upravne odločbe ali ugotovitve neustavnosti ravnanja organa države ali samoupravne lokalne skupnosti in drugih ukrepov, ki jih skladno z zakonom lahko naloži sodišče. Na to je odgovarjala tako najnovejša pravna teorija kot tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, kar bosta s poudarkom praktičnega pomena za odločanje in delovanje upravnih organov na Dnevih javnega prava1 predstavila dr. Erik Kerševan in Rada Sitar z Vrhovnega sodišča RS.

Dogodek bo dvodneven, 12. in 13. junija, tudi letos na Pravni fakulteti v Ljubljani, poudarek pa bo dan v okviru iste sekcije tudi novim in starim dilemam o vročanju v upravnih postopkih. »Vročanje predstavlja eno od stalno perečih institutov upravnega procesnega prava, naj bo po to ZUP ali posebnih določbah področnih zakonov, saj brez pravilne vročitve pravni učinki vodenih postopkov in izdanih aktov ne nastopijo ali so odloženi,« pojasnjujeta dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in mag. Matjaž Remic, sicer sekretar na Ministrstvu za javno upravo, ki se bosta ukvarjala s temi vprašanji. Po njunem zato v praksi ne zmanjka dilem: izbor pravilnega načina vročanja, problematika fikcij, vpetost pooblaščencev itd. Tokrat se bomo na sekciji s temi vprašanji ukvarjali sistemsko in skušali odgovoriti na: »Kako in zakaj je treba tolmačiti odgovore na vprašanja o vročanju v upravnih postopkih? Kako se je o tem opredeljevala upravna oziroma sodna praksa? Ali te rešitve veljajo tudi za prekrškovne in druge postopke, v katerih se uporablja ZUP?« Ne zamudite rešitve teh konkretnih, tudi zelo praktičnih vprašanj (dr. Bruna Žuber s Pravne fakultete v Ljubljani bo analizirala novosti dokazovanja v upravnem postopku in upravnem sporu), in se nam pridružite.

1Organizatorji smo Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Uradni list Republike Slovenije, Nebra in Tax-Fin-Lex.

Vir: Boštjan Koritnik, tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovni urednik revij Pravnik in Javna uprava