E-knjiga: zgolj slab nadomestek ali resna alternativa fizični knjigi

Objavljeno: 15.04.2019

Dandanes redko naletimo na sogovornika, ki ne bi vedel, kaj je e-knjiga oziroma knjiga v elektronski ali digitalni obliki. Drugo vprašanje pa je, ali je sogovornik seznanjen s prednostmi in slabostmi te novodobne tehnologije. Seveda pa v takšni razpravi obstaja gotova možnost, da bomo naleteli na posameznike, ki vonja in otipa fizične knjige ne bi zamenjali za nikakršen elektronski bralnik, pa čeprav vedo (no, ali pa tudi ne), da so prednosti uporabe digitalnih knjig številne.

 

E-knjiga kot odgovor na praktične in okoljevarstvene pomanjkljivosti tiskanih knjig

Prvi in najočitnejši argument v prid uporabe e-knjige je zagotovo ekološka varčnost. Elektronske knjige nam dajo priložnost, da svojo potrebo po branju zadovoljimo na okolju prijazen in odgovoren način, brez večjih posegov v naravo – torej, brez tiskanja, pakiranja in dostave. Velika prednost elektronskih knjig je tudi neomejenost hrambe. Ob primerni velikosti pomnilnika lahko naenkrat shranimo enormno količino elektronskih knjižnih vsebin, kar pa je pri knjigah v fizični obliki nemogoče. Prav tako je velika prednost tudi relativno enostavna dostopnost e-knjig, ki jih najdemo na spletnih trgovinah in do njih dostopamo v zelo kratkem času, praktično takoj po opravljenem plačilu. Nekateri ponudniki omogočajo dostop kadarkoli, vse dni v tednu – kar pomeni bistveno prej kot pa v primeru tiskane različice. E-knjiga je prenosljiva ravno toliko, kolikor je prenosljiva elektronska naprava, s pomočjo katere prebiramo svoje najljubše in tudi tiste manj ljube digitalne knjige. Branje e-knjig je mogoče na različnih napravah (prenosni, osebni, tablični računalniki, mobilni telefoni itd.). Na tej točki je treba opozoriti, da pri standardnih zaslonih lahko prihaja do praktičnih težav, ki so predvsem povezane z osvetlitvijo ekrana. Prav zato pravi navdušenci predlagajo posebne bralnike elektronskih knjig, ki uporabljajo tehnologijo elektronskega papirja in tehnologijo e-ink, ki prikazujeta besedilo v kontrastu, primerljivem tiskanemu papirju. S pomočjo teh naprav lahko besedilo podčrtujemo, mu dodajamo zaznamke ipd. Veliko prednost pa predstavljajo tudi slabovidnim, saj s pomočjo naprav lahko prilagajamo velikost pisave in rotacijo besedila. Vse pogostejša pa je tudi možnost avtomatskega glasovnega branja elektronskih knjig (t. i. funkcija text-to-speech). E-knjige najpogosteje najdemo v dveh formatih: EPUB ali PDF.

E-knjige na slovenskem trgu

Raziskave kažejo, da v Sloveniji s pomočjo e-bralnikov bere približno štiri do pet tisoč ljudi. Vsako leto naj bi izšlo zgolj okoli 200 novih e-knjig, kar je približno 25-krat manj kot novo izdanih tiskanih izvodov. Številke povedo, da je slovenski trg digitalnih knjig trenutno še nerazvit in skromen. Stanje pa (za zdaj) še dodatno otežujejo področni davčni predpisi, ki predvidevajo relativno visoke davke za elektronske izvode knjig. Na tem področju pa gre najverjetneje pričakovati spremembe, saj je bil jeseni prejšnjega leta na ravni Sveta EU sprejet dogovor o izenačitvi davčne obravnave tiskanih in elektronskih knjig ter časopisov1, kar naj bi v praksi pomenilo znižanje stopnje davka na dodano vrednost za elektronske publikacije.

Pri Uradnem listu je na voljo tudi težko pričakovani Gradbeni zakon z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb v e-knjigi.

Preberite si tudi recenzijo Gradbenega zakona.

1Uradna spletna stran Sveta EU. URL: https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/10/02/electronic-publications-council-agrees-to-allow-reduced-vat-rates/ (22. 3. 2019).

Vir: Uradni list