Kot čutečim ljudem s srcem nam je pogosto težko, kadar smo postavljeni pred dejstvo, da moramo nekomu sporočiti slabo novico. Denimo, da njegovo delo ni dovolj dobro, da ne morejo na dopust, da ne bodo prejeli povišice, da niso izbrani za usposabljanje, še posebej pa, da v kolektivu ni več prostora zanje. Slaba novica je slaba novica, ker nekoga prizadene. Po drugi strani pa ni nič kaj prizanesljivejša do nas. Sporočanje slabe novice nam nekoliko oteži vzdrževanje lastne samopodobe dobrega človeka, obenem pa nas je lahko tudi malce strah. Če smo iskreni, nas je strah našega odziva na njihov odziv. Ko že zberemo pogum za začetek, pa včasih čustva preprečijo, da bi ga dobro izpeljali.

Sporočanje slabih novic, kot je odpustitev, je delikatno početje, ki lahko napačno sporočeno prinese še več neželenih posledic. Na srečo pa obstaja pravilen način, kako začeti pogovor vrste »veste, to bo mene bolj prizadelo kot vas ...«. Na to novico obstajajo trije značilni odzivi, ki jih lahko pričakujemo in obvladujemo, pomagamo pa si lahko tudi z nekaj preverjenimi pristopi iz transakcijske analize (npr. »hladno/topla« in »okvirjena« kritika, »jaz« sporočila ipd.).

Vsemu navkljub torej ostaja dejstvo, da je sporočanje odpovedi težavno, a včasih neizbežno in neodložljivo. Zato bomo o tej temi in pristopih k pravilni izpeljavi spregovorili na seminarju
Odpoved pogodbe o zaposlitvi skozi oči pravnika, detektiva in psihologa. 

Vir: Matic Kadliček, univ. dipl. psih.