Stiki pod nadzorom po Družinskem zakoniku

Objavljeno: 21.08.2019

Družinski zakonik (DZ)1 je v 163. členu določil, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Stiki pod nadzorom niso novost, saj so potekali že doslej. Bistvena sprememba po DZ pa je, da se stiki pod nadzorom določajo le v okviru začasne odredbe, kar pomeni, da stikov pod nadzorom ni mogoče več določiti s končno odločbo.2

Začasno odredbo je mogoče predlagati pred uvedbo sodnega postopka o stikih, pri čemer mora predlagatelj začasne odredbe predlagati uvedbo glavnega sodnega postopka (s tem je mišljen postopek za varstvo in vzgojo, preživnine in/ali določitev stikov) v sedmih dneh po izdaji začasne odredbe,3 sicer sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.

Sodišče mora v odločbi o stikih pod nadzorom določiti kraj in čas izvajanja stikov po predhodnem dogovoru s centrom za socialno delo ali z zavodom, v katerega je bil otrok nameščen. Ker kraj v DZ ni določen, je mogoče, da stiki ne bodo potekali le na centru za socialno delo in v zavodu.4 Podrobnejše prostorske in kadrovske pogoje za zagotavljanje stikov pod nadzorom bo določil pravilnik, ki pa v času pisanja tega prispevka še ni sprejet.5 Ureditev, da se stiki pod nadzorom izvajajo le ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen, je ustrezna, saj so pred tem sodišča prve stopnje določala tudi stike na domu drugega od staršev,6 kar je dejansko pomenilo stik pod nadzorom, vendar ni omogočalo sproščenega stika, hkrati pa je omejevalo pravico do izvajanja stikov.7 Tudi po DZ pa ni jasno, ali je lahko pri takih stikih prisoten tudi drugi od staršev, saj DZ o tem nima določb. Pričakovati je, da bodo sodišča sledila dosedanji praksi, kjer je prisotnost drugega od staršev smiselna pri dojenčkih in majhnih otrocih, kjer se stiki šele uvajajo.8

Čas izvajanja stikov je po novem omejen, in sicer na največ dve uri na teden ter devet mesecev brez možnosti podaljšanja. Glede na določeno dolžnost strokovne osebe, ki spremlja potek stikov in enkrat mesečno pripravi poročilo o poteku stikov, ki ga pošlje sodišču, je pričakovati, da bo sodišče v primeru, ko bo ugotovilo, da otrok ni več ogrožen in da se njegove koristi lahko zavarujejo drugače, začasno odredbo odpravilo po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti bo moralo ravnati tudi, če bo ugotovilo, da vzpostavitev stikov ni mogoča niti pod strokovnim nadzorom in da je otrokova korist s stiki ogrožena. Po poteku časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, se stiki izvajajo brez nadzora, če jih sodišče ne omeji na drug način ali odvzame.

Kot je veljalo prej, je tudi v prihodnje pričakovati, da se bodo stiki pod nadzorom določali izjemoma. Pri izreku začasne odredbe pod nadzorom je treba upoštevati splošno določbo 157. člena DZ, po kateri sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka le, če je otrok ogrožen. Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju, razvoju otroka in na otrokovem premoženju.

1 Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.

2 Novak, B., Družinsko pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 155.

3 166. člen DZ.

4 Tako Novak, B., Uvodna pojasnila k Družinskemu zakoniku. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 155 in nasl.

5 30. junij 2019.

6 Take odločitve so višja sodišča grajala. Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cp 2094/2011 z dne 29. 6. 2011; sklep Višjega sodišča v Kopru, št. I Cp 379/2016 z dne 12. 7. 2016; sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cp 514/2017 z dne 16. 3. 2017 – vse baza Ius-info. Izjemo predstavljajo dojenčki in majhni otroci, pri katerih se stiki šele uvajajo – glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cp 1710/2015 z dne 10. 6. 2015 – baza Ius-info, sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV 456/2016 z dne 3. 3. 2016 – baza Ius-info.

7 O tem Novak, B., Družinsko pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 222.

8 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV Cp 1710/2015 z dne 10. 6. 2015; sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. IV 456/2016 z dne 3. 3. 2016 – vse baza Ius-info.

Vir: Weber, N., v: Novak, B. (red.), Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019.