Spremembe Zakona o dohodnini: razbremenitev srednjega dohodninskega razreda ali zgolj reforma za menedžerje in funkcionarje

Objavljeno: 30. 10. 2019

V Državnem zboru RS so pred dobrim tednom dni sprejeli sveženj davčnih sprememb, ki naj bi po besedah Vlade RS na eni strani razbremenil lestvico za odmero dohodnine ter na drugi strani zvišal obdavčitev kapitala in razbremenil dohodke iz dela. Vlada si celo upa trditi, da bodo spremembe imele za posledico večjo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, kar pa naj bi vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Republike Slovenije.

Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) prinašajo zvišanje mej v vseh petih razredih lestvice za odmero dohodnine. V najnižjem razredu bo stopnja davka še naprej znašala 16 odstotkov, kar pomeni, da bodo z novim letom vanj spadali zavezanci z neto letno davčno osnovo do 8.500 evrov (ta je do sedaj znašala 8.021,34 evra). V najvišji razred, za katerega davčna stopnja znaša 50 odstotkov, pa bodo umeščeni zavezanci z neto davčno neto osnovo nad 72.000, ta se je povečala za okoli 1.000 evrov. Največjo reformo pa naj bi doživel srednji dohodninski razred, po besedah vlade sta to drugi in tretji dohodninski razred, pri katerih se bo davčna stopnja znižala s 27 na 26 odstotkov in s 34 na 33 odstotkov. Ukrep naj bi pomenil razbremenitev tistih, ki po besedah največje vladne stranke najbolj prispevajo k dodani vrednosti.

Bistveno bolj kritično pa na spremembe gleda »zunajkoalicijska partnerica«, Levica, ki je svoje nestrinjanje podprla z argumenti, da je reforma namenjena menedžerjem in funkcionarjem, torej tistim, ki naj bi spadali v najvišje dohodninske razrede. Izračunali so, da bo delavec s povprečno plačo razbremenjen za 13 evrov mesečno, medtem ko bo njegov nadrejeni, ki zasluži šestkratnik povprečne plače, razbremenjen za 166 evrov, kar znaša 12-krat več kot pa pri plači povprečnega slovenskega delavca.

Vlada se je pri pripravi predloga sprememb zakona dotaknila tudi težave izpada prihodkov v državnem proračunu, ki bo najverjetneje nastal zaradi uvedbe reforme. Problem naj bi vlada deloma rešila s 2,5-odstotnim zvišanjem obdavčitve dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in drugi dobički iz kapitala).

Vir. Uradni list RS, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Državni zbor.

AAA Zlata odličnost
|

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti