Plastične vrečke v trgovinah – kako dolgo še

Objavljeno: 18.02.2019

Nekatere ocene Evropske komisije kažejo, da naj bi v vseh državah članicah EU skupaj porabili okoli 100 milijard plastičnih vrečk na leto.  Povprečna plastična vrečka naj bi bila narejena v eni sekundi, medtem ko je za njeno naravno razgradnjo potrebnih kar štiristo let. Enormne količine uporabljenih vrečk in drugih odpadkov iz plastičnih materialov se vsako leto neusmiljeno nabirajo tako v oceanih kot na kopnem in poleg grozovite naravne škode mnogokrat povzročajo tudi smrtno nevarnost živalim.

Slednjo težavo institucije EU poskušajo rešiti z različnimi ukrepi. Med bolj konkretnimi in učinkovitimi je bila Direktiva o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk,[2] na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe slovenske Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.[3] Evropski parlament in Svet sta z omenjeno direktivo zavezala države članice k zmanjšanju porabe plastičnih vrečk. Direktiva je relativno hitro spodbudila kar nekaj, sicer različnih ukrepov držav članic. Denimo, Francija in Italija sta do leta 2016 prepovedali plastične vrečke, ki niso biorazgradljive in jih ni mogoče kompostirati. Za nekoliko manj drastične ukrepe pa so se odločili v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem in v Estoniji, kjer so ukinili brezplačno uporabo in dostop do plastičnih vrečk.

Enako pot, sicer leto pozneje, je ubrala tudi tedanja slovenska vlada, ki je besedilu omenjene uredbe dodala določbe 10.e člena, ki prepovedujejo neodplačno zagotavljanje plastičnih vrečk v trgovinah. Te določbe pa so stopile v uporabo prav z začetkom letošnjega leta. Poleg tega je aktualni minister za okolje in prostor Republike Slovenije v mesecu februarju 2019 razglasil, da na prvi letošnji šolski dan na blagajnah ne bo več plastičnih vrečk, saj si želi celovite odprave plastičnih vrečk. V ta namen naj bi decembra prejšnje leto poslal tudi nekaj pobud za srečanje s trgovinskim verigami, s katerimi bi spregovoril o naprednejši in okolju prijaznejši politiki brez plastičnih vrečk. Tako bi lahko Slovenija postala ena med prvimi (ne zgolj evropskimi) državami,[4] ki bi popolnoma odpravila možnost pridobiti plastične vrečke v trgovinah. V luči nekaterih napovedi svetovnih znanih medijev, ki pišejo, da bomo s trenutnim tempom onesnaževanja okolja dosegli, da bo do leta 2050 v oceanih plavalo več plastike kot pa živih rib,[6] lahko ugotovimo, da je omenjeni ukrep absolutno nujen.

[1] Uradna spletna stran Evropske komisije. URL: https://ec.europa.eu/environment/efe/themes/waste/breaking-bag-habits_en (17. 1. 2019).

[2] Direktiva (EU) 2015/720 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, Uradni list Evropske unije, L 115/11, 6. 5. 2015.

[3] Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 35/1760/1868/18 in 84/18 – ZIURKOE).

[4] Po podatkih na uradni spletni strani Programa Združenih narodov za okolje je Bangladeš prva država, ki je leta 2002 v celoti odpravila uporabo plastičnih vrečk, sledila mu je Kenija leta 2017. Prepoved uporabe nakupovalnih plastičnih vrečk naj bi v prejšnjem letu uvedli tudi v Papui Novi Gvineji.

[6] Spletna stran časnika The Guardian. URL: https://www.theguardian.com/environment/2018/jan/16/eu-declares-war-on-plastic-waste-2030 (17. 1. 2019).

Vir: Uradni list RS d.o.o.