Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

Objavljeno: 02.10.2019

V sredini septembra je potekal osrednji kazenskopravni dogodek leta. Na dvodnevnem seminarju z naslovom »Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi« v prostorih družbe Uradni list Republike Slovenije so bila obravnavana nekatera od najzahtevnejših dogmatičnih vprašanj, s katerimi so se srečali avtorji pri pisanju prvega vseobsežnega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1).

Seminar je odprl Damjan Korošec s predstavitvijo temeljnih izzivov pri preoblikovanju posebnega dela kazenskega prava v Sloveniji. Redni profesor kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti, ki je poleg Katje Filipčič in Stojana Zdolška eden od treh urednikov te obsežne znanstvene monografije, se je sprva kritično opredelil do ideoloških in nomotehničnih vidikov slovenske kazenske zakonodaje. Tako je izpostavil problematiko slovenske, primerjalnopravno gledano, blage cestnoprometne kazenske zakonodaje ter obremenjenost le-te z nesistematično in na trenutke etično sporno uporabo instituta hujše posledice.

Nadaljeval je s sedaj že zloglasnim primerom nomotehničnega spodrsljaja, tj. nedosledne zakonodajalčeve uporabe pojmov »izvršiti« in »storiti«. Slednji naj bi kot tak nakazoval zgolj na aktivno izvršitveno obliko in ga tako nikakor ni mogoče uporabljati v opisih inkriminacij, ki so še vedno lahko pojmovno izpostavljene nepravim opustitvenim izvršitvenim oblikam ali celo pravim opustitvenim izvršitvenim oblikam, če gre za blanketne norme. Opažena pa je bila tudi zakonodajalčeva nenatančnost na področju uporabe primerjalnopravne zakonodajne metode. Primeroma je bil naveden lapsus zamenjave v nemškem StGB uporabljenih pojmov tätig in tatsächlich. Prvega je moč prevesti v dejavno, drugega pa dejansko. Prikazano na olajševalni okoliščini obžalovanja kaznivega dejanja s strani storilca pomeni, da če zahtevamo dejavno obžalovanje, je mogoča objektivna ocena izpolnjenosti okoliščine, v primeru dejanskega obžalovanja pa se zahteva poznavanje psihe posameznega storilca.

Druge težavnosti pri projektu so se pokazale na področjih prepoznavanja varovanih dobrin, objektivnih pogojev kaznivosti, nesistematične uporabe instituta hujših posledic, problematike uporabe nedovršne glagolske oblike, ki predstavlja relikt etično spornega kolektivnega delikta, nepotrebne zamenjave edninske oblike z množinsko ter navsezadnje tudi pomanjkljivosti, ki jih je razvila slovenska sodna praksa sama. Kot primer slednje je bil naveden pripis zahteve po interpersonalnosti objektivnih pogojev kaznivosti. Taka zahteva ni poznana ne v slovenskem kazenskem zakoniku ne v primerjalnem pravu.

Seminar sta nadaljevala redna profesorica kazenskega prava Katja Filipčič in redni profesor prava socialne varnosti Grega Strban z okvirno predstavitvijo njunega skupnega dela na področju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Izpostavila sta zlasti blanketno naravo številnih deliktov iz tega dela kazenskega zakona in potencialno ustavno neskladje v odsotnosti razmejevanja s prekrški, ki so še posebej značilni na področju delovnega prava in prava socialne varnosti. Grega Strban se je zlasti osredotočil na kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, kjer je izpostavil pomanjkljivo uporabo socialnopravnih terminov ter s tem povezane nedoslednosti.

V sklopu dane tematike je sledila predstavitev Boštjana Valenčiča, okrožnega državnega tožilca, o sistemu kaznivih dejanj zoper javno zdravje. V svojem prispevku je predstavil temeljne delikte iz tega poglavja, kot so širjenje nalezljivih bolezni, mazaštvo in malomarno zdravljenje. Izpostavil je zahtevnost razločevanja objektivnih pogojev kaznivosti s prepovedanimi posledicami in problematiko identificiranja stekov. Prispevek je zaključil z navezavo povedanega na večno aktualno politično debato o obveznem cepljenju.

Po kratkem odmoru so udeleženci seminarja spoznali tudi filozofsko stran kazenskega prava, s tem ko je Jan Stanjko, asistent na mariborski pravni fakulteti, predstavil svojo obsežno dogmatično analizo pojma dostojanstvo. Uporabo tega pojma je mogoče najti tako v splošnem delu kazenskega zakonika (npr. 45.a člen, 65. člen in 85. člen) kot v posebnem delu (npr. 143. člen, 266. člen in 274. člen), hkrati pa je to pravica, kršitev katere se zelo pogosto uveljavlja v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Skozi filozofijo etike je predstavil razvoj dojemanja človekovega dostojanstva od antike do razsvetljenstva.

Na dnevnem redu je bil zopet na vrsti Damjan Korošec, ki se je tokrat natančneje opredelil do aktualnih političnih pritiskov na spremembo kazenske zakonodaje na področju spolnih deliktov v luči perspektiv »yes means yes« in »no means no«. Specifično, kaznivega dejanja posilstva po 170. členu KZ-1. Pri obravnavi je izpostavil zgodovinski vidik, primerjalnopravno ekvivalentnost slovenske zakonodaje ter nepremostljive procesnopravne ovire za obdolženca, ki bi jih povzročile tovrstne sprememba.

Nesrečno mesto zadnjega govorca pred kosilom je pripadlo Mihi Šošiću, asistentu na mariborski pravni fakulteti, ki pa mu je kljub temu uspelo pritegniti poslušalce z zanimivim prikazom problematike navideznih stekov v slovenskem kazenskem pravu. V svojem prispevku se je osredotočil na institut inkluzije in posebne praktične vidike njegove implementacije.

Po odmoru je seminar nadaljeval višji sodnik Zlatan Dežman, ki je opisal naravo prometnih kaznivih dejanj po 323. in 324. členu KZ-1 ter temeljne zagate, s katerimi s srečujeta teorija in praksa. S primeri je predstavil težavnost prepoznavanja objektivnih pogojev kaznivosti, neustrezne prevedbe zakonskih znakov iz nemškega kazenskega zakona, prispevek pa je zaključil s kritičnim razmislekom o potrebnosti soobstoja teh dveh kaznivih dejanj.

Prvi dan sta s svojimi predavanji zaključili odvetnica Petra Plesec ter mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Pika Šarf. Jedro odvetničinega prispevka je bilo kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po 315. členu KZ-1. Poudarila je posebno naravo kaznivega dejanja glede možnega storilca (t. i. delictum proprium), blanketnost norm, vsebovanost nepravega objektivnega pogoja kaznivosti in druge posebnosti delikta. Pika Šarf pa je na drugi strani kritično razmišljala o umestitvi kibernetskih kaznivih dejanj v slovenskem kazenskem pravu in kako je mogoče znotraj obstoječih kazenskopravnih institutov obravnavati tovrstna deviantna ravnanja.

Drugi dan seminarja je bil značilno gospodarskopravno obarvan. Miha Šepec, docent na mariborski pravni fakulteti, je kot prvi govorec dneva spregovoril o temeljih in dilemah kazenske odgovornosti pravnih oseb. Začel je s predstavitvijo zgodovinskih pogledov na odgovornost pravnih oseb, od teorije identifikacije do teorij interesa in kolektivne volje. Nadaljeval je s predstavitvijo slovenske ureditve in njenih posebnosti, zaključil pa s problematiko odgovornosti družbenikov enoosebnega d. o. o. in družbe same.

Sledila je Helena Devetak s predstavitvijo splošnih značilnosti štiriindvajsetega poglavja KZ-1 »Kazniva dejanja zoper gospodarstvo«, Izpostavila je blanketno naravo številnih kaznivih dejanj v tem predelu kazenskega zakona, posebno naravo glede možnega storilca ter specialnost do drugih kaznivih dejanj. Ob zaključku je nakazala na problematiko neustrezne uporabe instituta denarne kazni v slovenski sodni praksi.

Na interdisciplinarnost projekta je nakazal naslednji govorec, Peter Grilc, sicer profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki pa je hkrati predstavljal integralni del skupine avtorjev, ki se je ukvarjala s t. i. gospodarskim delom projekta. Na seminarju je predstavil novo ureditev protipravnega omejevanja konkurence po 225. členu KZ-1. Pri tem je namenil največ pozornosti zlasti praktični uporabljivosti kaznivega dejanja za preganjanje različnih oblik omejevanja konkurence. Zaključil je z mislijo, da glede na strukturo zapisa kaznivega dejanja in siceršnje primerjalno pravo ni mogoče pričakovati pregona nedopustnih koncentracij po tem členu, težaven pa bo prav tako pregon zlorab prevladujočega položaja na trgu.

Zadnji sklop predstavitev je začel ustavni sodnik Marko Šorli, ki je kritično spregovoril o kaznivem dejanju poslovne goljufije po 228. členu KZ-1. Sprva je predstavil značilnosti samega kaznivega dejanja in sodno prakso, ki se je razvila na tej podlagi, v zaključku pa se je spraševal o potrebnosti kaznivega dejanja kot takega glede na široko cono kriminalnosti, ki jo zastavlja kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1.

Drugi dan, in s tem seminar, sta zaključila odvetnik Urban Vrtačnik in vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Prvi je spregovoril o kaznivem dejanju goljufije na škodo Evropske unije po 229. členu KZ-1 in strukturirano predstavil samo kaznivo dejanje, varovano dobrino, možnega storilca, izvršitvene načine in tipične izvršitvene oblike, implementirano in še neimplementirano evropsko »zakonodajo«, ki tiči v ozadju, ter druge pomembne vidike tega kaznivega dejanja. Zadnji govorec seminarja pa je bil Andrej Ferlinc, ki je najprej predstavil splošne značilnosti inkriminacije zlorabe notranje informacije po 238. členu KZ-1, nato pa predstavljeno prikazal na praktičnih preteklih in aktualnih medijsko odmevnih primerih.

Zaključek seminarja je pospremil bučen aplavz udeležencev.

Vir: Klemen Kreča