Milijardo evrov težak šesti protikoronski paket

Objavljeno: 18.11.2020

V zakonodajnem postopku je trenutno nov predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: »PKP6«) oziroma t. i. šesti protikoronski paket, ki določa začasne ukrepe za omilitev posledic vpliva drugega vala epidemije na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

  1.  Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Z novim PKP6 Vlada RS predlaga, da bi delodajalec lahko napotil posameznega delavca na začasno čakanje na delo najpozneje do 31. januarja 2021, kar pomeni podaljšanje veljavnosti ukrepa iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP), ki je bil sprejet v sklopu ukrepov iz petega protikoronskega paketa.

Aktualna določba, ki ureja osebe, upravičene do povračila nadomestila plače, se spremeni le v delu, ki se nanaša na tiste delodajalce, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020 (če v letu 2019 niso poslovali). Hkrati pa PKP6 na novo določa tudi, da bo Zavod Republike Slovenija za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) brez možnosti pritožbe zavrgel vlogo delodajalca, ki je bil registriran po 1. septembru 2020.

Naslednja pomembna sprememba se nanaša na višino izplačila nadomestila plače. Višina nadomestila plače, izplačane za november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 80 % nadomestila plače, ki jih krije Republika Slovenija, so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja. Prav tako pa delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

  1. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa se podaljša do 30. junija 2021.
  1. Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov

Pravico do uveljavljanja pomoči imajo pravne ali fizične osebe, ki:

  • so registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020;
  • imajo vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve zakona ali so samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve zakona vključene v zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o obveznem in pokojninskem zavarovanju (v nadaljevanju: »ZPIZ-2«) ali so družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi 16. člena ZPIZ-2;
  • na dan 31. decembra 2019 ne veljajo za podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU;
  • ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19, in
  • zagotavljajo, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

Med upravičence ne spadajo:

  • neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnosti, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge;
  • tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v RS.

Nekriti fiksni stroški v smislu PKP6 so mesečni nekriti fiksni stroški v upravičenem obdobju, ki se izračunajo glede na upad prihodkov od prodaje, skladno z lestvico iz petega odstavka 107. člena PKP6. Pri tem pa višina ne sme presegati: (i) 1.000 evrov mesečno na redno zaposlenega v upravičenem obdobju oziroma (ii) 70 % neto izgube (AOP 187)1 za srednje ali veliko podjetje oz. 90 % neto izgube za mikro in malo podjetje.

Trajanje tega ukrepa je v PKP6 predvideno od 1. oktobra do 31. decembra 2020, s sklepom Vlade RS pa se lahko podaljša za največ 6 mesecev. Upravičenec uveljavlja izplačilo pomoči na podlagi izjave, ki jo predloži Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) najpozneje do 31. decembra 2020.

  1. Oprostitev plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora

PKP6 predvideva tudi ukrep na področju najemniških razmerij. Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti RS ali samoupravnih lokalnih skupnosti se ne zaračunava najemnina ali njen del, če jim je zaradi omejevalnih ukrepov proti širjenju COVID-19 opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno oteženo v obdobju od vključno 19. oktobra dalje. O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine odloča predstojnik upravljalca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna lokalne skupnosti. Pogoji so naslednji:

  • najemnik 31. decembra 2019 ni podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU;
  • skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, ne presega 800.000 evrov;
  • če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, potem skupni znesek ne presega 120.000 evrov;
  • če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, potem skupni znesek ne presega 100.000 evrov;
  • skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne presega omejitev, določenih v prejšnjih alinejah.

Postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za celotno ali delno oprostitev plačila najemnine določi minister, pristojen za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

1 Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.

Vir: https://www.gov.si/novice/2020-11-07-38-redna-seja-vlade-republike-slovenije/; Uradni list RS.