Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

Objavljeno: 04.03.2020

Vrhovno sodišče RS je s sodbo1 z dne 23. januarja 2020 ponovno pritrdilo stališču banke, ki je po besedah Vrhovnega sodišča RS ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. 

Ustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost banke

Vrhovno sodišče RS je opozorilo, da je od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika mogoče pričakovati, da se zaveda, da se kredit v evrih razlikuje od kredita v švicarskih frankih predvsem zaradi prevzema valutnega tveganja in da se razmerje med evrom in švicarskim frankom lahko spremeni.

Sodišče poudarja, da ima tudi posameznik kot potrošnik minimalno skrbnost, ki se pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu, in hkrati pojasnjuje, da tudi v primeru, če je potrošnik podcenil možnost spremembe menjalnega tečaja oziroma je pričakoval, da se bo menjalni tečaj spremenil zgolj v njegovo korist, to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.

Sodišče izpostavlja, da s tem ko: »(1) je bila tožnikom […] omogočena ocena ekonomskih posledic prevzema valutnega tveganja in so torej bili zmožni oceniti ekonomske posledice spornega pogodbenega pogoja na njihove finančne obveznosti; (2) toženka kreditov v frankih v razmerju do kreditov v evrih ni ponujala kot varnih in (3) da so tožniki imeli možnost sprejeti racionalno odločitev o najemu kredita v frankih v upanju, da bo njihov strošek za kredit nižji od kredita v evrih«, je banka ravnala v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti in je razkrila vse informacije, ki so bile njej znane, in da tožnikom ni bila onemogočena racionalna odločitev v zvezi z oceno najetega kredita.2

Sodni postopki še vedno tečejo

Vrhovno sodišče RS je poleg tega primera doslej še v dveh odločbah ugotovilo ustrezno opravljeno pojasnilno dolžnost posamezne banke, v ostalih treh pa je reviziji ugodilo. V enem primeru je razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje, ki je ugodilo primarnemu zahtevku tožeče stranke za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v frankih, v dveh pa je presodilo, da so nižja sodišča materialno pravo uporabila napačno in da je bila kreditojemalcem kršena pravica do izjave. V Združenju Frank so o težavah opozorili Evropsko komisijo, svojo pravico pa nameravajo iskati tudi pred Sodiščem EU in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Stanje dolga se po podatkih Združenja bank Slovenije nenehno znižuje, neplačnikov kreditov v evrih in frankih je približno enak odstotek. Po podatkih Banke Slovenije je avgusta lani stanje kreditov gospodinjstvom znašalo okrog 10 milijard evrov, od tega jih je bilo v frankih za 367 milijonov v evrski protivrednosti. »To je manj kot štiri odstotke zadolžitve gospodinjstev. Skupno je posojil v frankih približno 7000, stanje dolga se vsako leto zniža za približno 100 milijonov evrov.« 3

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 32/2019 z dne 23. januarja 2020.

2 30. točka obrazložitve.

3 Podatki, objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne agencije.

Vir: Uradni list RS.