Evropsko javno tožilstvo in Uredba EPPO

Predlog zakona (v nadaljnjem besedilu: ZKP-O) vsebuje šest členov, ki so povezani z začetkom delovanja Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT). V prvi vrsti so to prilagoditve kazenskega postopka zahtevam Uredbe 2017/1939/EU (v nadaljnjem besedilu: Uredba EPPO). Izhodišče predlagane ureditve je, da se ohranijo položaj in pravice obdolženca, kot jih ima v veljavni ureditvi, sodna preiskava pa se ne opravi. Preiskovalni sodnik ne bo več odločal o uvedbi (sodne) preiskave in njenem zaključku, ohranja pa se njegova garantna funkcija (sodne odredbe), prav tako bo še naprej vodil posamezna preiskovalna dejanja, kjer pa se predvideva aktivnejša vloga EJT.

Preiskovalni sodnik bo praviloma moral izvesti posamezno preiskovalno dejanje, ki ga bo predlagal EJT, izjema bodo le predlogi, pri katerih bo šlo za nepopolne vloge in okoliščine, ki sicer upravičujejo prekinitev sodne preiskave (daljša bolezen osumljenca ipd.). EJT bo imel aktivno preiskovalno vlogo pri vsakem posameznem preiskovalnem dejanju, vloga preiskovalnega sodnika, ki bo sicer vodil preiskovalno dejanje, bo omejena na garantno funkcijo. Novost je predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj s strani osumljenca, s čimer se udejanja načelo enakosti orožij.

V zadevah, ki jih bo EJT vodil na podlagi Uredbe EPPO, ne bo sodne preiskave. Zato bo imel EJT glede na razvoj posamezne zadeve v predkazenskem postopku na voljo bodisi zavrženje ovadbe bodisi vložitev neposredne obtožnice. Soglasje preiskovalnega sodnika, da se opravi preiskava, v tem primeru ne bo potrebno.

EJT je krajevno in stvarno pristojno za kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) št. 2017/1371, če:

• so bila ta kazniva dejanja v celoti ali deloma storjena na ozemlju ene ali več držav članic;
• jih je storil državljan države članice, pod pogojem, da je država članica pristojna za takšna kazniva dejanja, kadar so storjena zunaj njenega ozemlja.

Uredba EPPO nima običajne oblike – gre za uredbo, sprejeto na podlagi okrepljenega sodelovanja, in zavezuje tiste članice, ki so se odločile za pristop k njej (trenutno 22 držav).

Prenos Direktive 2016/800 v slovenski kazenski postopek

Implementacija Direktive 2016/800 ima za posledico spremembo določb kazenskega procesnega prava, ki zadevajo predvsem mladoletnike:

• domneva o starosti mladoletnika (v dvomu se šteje, da starosti, o kateri obstaja dvom, ni dosegel);
• pravica do obveščenosti mladoletnika;
• pravica mladoletnika, da se o njegovih pravicah obvesti nosilec starševske odgovornosti oziroma da se imenuje in obvesti druga odrasla oseba, kadar bi bila obveščanje in navzočnost staršev ali skrbnika kot nosilcev starševske skrbi v nasprotju s koristjo mladoletnika, kadar z njimi kljub razumnim prizadevanjem organa ni bilo mogoče priti v stik ali kadar bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka;
• pravica mladoletnika do zagovornika ves čas postopka;
• pravica mladoletnika, ki mu je odvzeta prostost, da ga brez nepotrebnega odlašanja pregleda zdravnik, če potrebuje medicinsko pomoč ali če to zahtevajo mladoletnik, njegovi starši oziroma skrbnik ali njegov zagovornik;
• posebna obravnava v primeru odvzema prostosti – mladoletnik mora biti v pridržanju nameščen ločeno od odraslih.

ZKP-O na področju obravnave mladoletnika v kazenskem postopku ureja še vrsto situacij, ki so urejene v 452.a, 452.d, 453., 454., 469., 470., 473., 478. in 484. členu Zakona o kazenskem postopku.

Nekatere druge spremembe

Po novem ZKP-O z namenom doseganja načela racionalnosti v sodni fazi postopka predvideva možnost združevanja (tožilskih) zadev v predkazenskem postopku.

Prav tako je predvidena sprememba roka, ki določa ponovni začetek glavne obravnave – podaljšanje s treh mesecev na šest mesecev.

Večja sprememba je predvidena tudi na področju ovadb kvalificiranih upravičencev. Vzpostavljena je tako dolžnost predhodnega posvetovanja organov, ki opravljajo nadzorno funkcijo na posameznem področju.

ZKP-O predvideva možnost videokonferenčnega opravljanja narokov – možnost aktivne in neposredne udeležbe na celotnem naroku. Trenutno obstaja le možnost zasliševanja strank in prič s pomočjo sodobnih tehnologij.

Po zgledu pravdnega postopka pa je predvidena tudi možnost podajanja ločenih mnenj sodnikov Vrhovnega sodišča v primeru odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti (ne velja za odločanje o priporu), na podlagi česar predlagatelj pričakuje, da bo ta novost rezultirala v kakovostnejši obrazložitvi sodnih odločb in na dolgi rok tako pozitivno vplivala na razvoj sodne prakse.

Vir: Uradni list RS in https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11356.