Katere ukrepe predvideva predlog interventnega zakona?

Objavljeno: 18.03.2020

O ciljih interventnega zakona

Bivša vlada pod vodstvom Marjana Šarca je na svoji zadnji seji sprejela predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (v nadaljevanju: interventni  zakon), ki zasleduje vsaj dva cilja. Prvi je ohranitev najmanj polovico zaposlenih v podjetjih, ki bodo zaradi posledic epidemije soočeni z zmanjšanim obsegom poslovanja. Drugi cilj pa je ublažiti negativne učinke, ki bodo nastali v primeru, ko bo delavcu odrejena karantena, delo na domu pa zanj ne bo mogoče.

 Osrednja ukrepa

1. Republika Slovenija bo delno povrnila delodajalcem izplačana nadomestila plač delavcem, ki bodo v fazi »začasnega čakanja na delo«, in sicer v višini 40 odstotkov.

Interventni zakon omenja delno povračilo nadomestila plače v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, oziroma kot temu pravimo denarno nadomestilo za primer »začasnega čakanja na delo« (termin, ki ga uporablja tudi interventni zakon). Gre za institut, ki je urejen v 138. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) in predvideva nadomestilo plače delavcem v višini 80 odstotkov osnove, ki je merjena glede na povprečje mesečnih plač za polni delovni čas za obdobje zadnjih treh mesecev pred čakanjem na delo (osnova iz 7. odstavka 137. člena ZDR-1). Država bo tako ob morebitnem sprejetju interventnega zakona priskočila na pomoč tistim delodajalcem, ki zaradi posledic virusa SARS-CoV-2, to je poslovnih razlogov, ne bodo zmožni zagotavljati dela najmanj 30 odstotkov zaposlenim delavcem (posebna izjema so delodajalci, ki zaposlujejo samo enega delavca). Država bo tako povrnila 40 odstotkov izplačanih nadomestil plač delodajalcem, ki se bodo odločili za to možnost. Razlika izplačanih nadomestil (60 odstotkov) pa bo bremenila delodajalce. Do delnega povračila bodo upravičene gospodarske družbe, zadruge in fizične osebe, ki zaposlujejo vsaj enega delavca. Delodajalec, ki želi biti upravičen do povračila, bo moral:

  • predložiti opis poslovnega položaja podjetja, ki je prizadet, zaradi posledic virusa, iz katerega je razvidno, da ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem,
  • odrediti napotitev delavcev na začasno čakanje na delo,
  • predložiti pisno izjavo, s katero se bo zavezal ohraniti delovna mesta najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo,
  • vložiti vlogo v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020.

Posamezni delavec je lahko na čakanju največ tri mesece. Pravico do delnega povračila nadomestila plače bo lahko uveljavljal tudi delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred sprejetjem predloga zakona. Vlogo bo moral vložiti v roku osmih dni po morebitnem sprejetju zakona. O vlogi za delno povračilo nadomestila bo odločal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje po upravnem postopku.

Differentia specifica: S tem ukrepom bo država uvedla dva de facto izključujoča se sistema nadomestila plače v primeru, ko delodajalec ne more zagotoviti dela delavcem, ki bosta na voljo delodajalcem. (1) Prvi sistem, ki velja zgolj po zakonskih določbah ZDR-1 in (2) drugi, ki ga uvaja interventni zakon in se navezuje na institut nadomestila plače v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga po ZDR-1, a hkrati vanj ne posega. Prednost prvega sistema z vidika delavca je predvsem v varnosti pred odpovedjo iz poslovnega razloga v obdobju šestih mesecev po nastopu čakanja na delo, medtem ko delavec, ki mu je odrejeno čakanje na delo po drugem sistemu ni posebej varovan.

2. Država bo v celoti povrnila izplačana nadomestila plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene niso mogli opravljati dela.

Delodajalci bodo upravičeni do celotnega zneska izplačanih nadomestil plač delavcem, ki niso bili zmožni opravljati dela zaradi odrejene karantene, hkrati pa delodajalec za takšnega delavca ne more organizirati dela na domu. Postopek za uveljavljanje pravice do povračila nadomestil plač je podoben kot pri prvo opisanem ukrepu. Vlogo je treba vložiti na Zavodu Republike za zaposlovanje, ki mu je treba priložiti še kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Vir: Uradni list RS; Predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače.