Novosti pri katastru nepremičnin: kaj se bo spremenilo?

Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) določa vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov. Njegov namen je zagotoviti vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru, ter prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih in podatkov iz drugih javnih evidenc. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno razpravo dalo predlog novele zakona (ZKN-A), katerega cilj so vsebinske spremembe, ki so se glede na prakso izvajanja zakona izkazale za primernejše in nujne za uresničitev namena evidentiranja podatkov o nepremičninah ter zagotoviti jasnost, razumljivost in nedvoumnost pomena posameznih določb ZKN.

Uskladitev izrazja

Predlog zakona na več mestih uskljajuje izrazje zakona. Tako se na primer ureditev drugega odstavka 34. člena ZKN vsebinsko ne spreminja, ampak se zaradi uskladitve poimenovanja izrazov o podatkih o parcelah, stavbah in delih stavb »številka parcele, stavbe in delov stavb«, spreminjajo tako, kot so zapisani že v 12. členu ZKN.  

Izboljšana pravna podlaga za hranjenje dokumentacije zahtev brez elaborata

Predlog novele po novem določala, da se zahteve brez elaborata in zahteve za vpis podatkov v kataster nepremičnin na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave v informacijskem sistemu kataster hranijo v elektronski obliki,  pisne zahteve pa se pretvorijo v elektronsko obliko tako, da se skenirajo. Pri tem je pomembno, da ima elektronski dokument z vsebino skenirane zahteve enako dokazno moč kot zahteva, vložena v informacijski sistem kataster v elektronski obliki. Taka ureditev torej določa dokazno moč pretvorjenih (skeniranih) listin, ki imajo tako enako dokazno moč kot zahteva, vložena v informacijski sistem kataster v elektronski obliki, kar pa je pomembno pri presoji v skladu z načelom proste presoje dokazov po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Vpogled v zemljiško knjigo

Možnosti vpogledov v podatke zemljiške knjige se s predlogom zakona dopolnjujejo z omogočanjem vpogleda v informacijski sistem zemljiške knjige tudi za »zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje«, ker je izkazana potreba. Te podatke potrebujejo predvsem uslužbenci Geodetske uprave RS za določanje hišnih številk.

Rekonstrukcija stavbe

V primeru rekonstrukcije stavbe ali njene prizidave je podatek o letu izgradnje stavbe tisto leto, ko je bila izvedena rekonstrukcija stavbe ali prizidava. Praksa je pokazala, da taka ureditev ni ustrezna. Za leto izgradnje stavbe se namreč vpisujejo zavajajoči podatki – na primer pri prizidavi kolesarnice se spremeni leto izgradnje večstanovanjskega bloka.

Ker na podatek o letu izgradnje stavbe vpliva obseg izvedene rekonstrukcije ali prizidave stavbe, spremenjena ureditev predlagane spremembe zakona določa, da se zaradi izvedenih sprememb podatek o letu izgradnje stavbe ne spremeni v vseh primerih, ampak se spremeni samo pod pogojem, če je rekonstrukcija ali prizidava presegla polovico neto tlorisne površine obstoječe stavbe – samo takrat se podatek o letu izgradnje stavbe spremeni in je za ta podatek napisano leto, ko je bila izvedena rekonstrukcija stavbe ali prizidava.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin.