Novosti pri evropskem nalogu za prijetje, preiskovalnem nalogu in izmenjavi kazenskih evidenc

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1) ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. Sodelovanje v kazenskih zadevah obsega medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb sodišč ter pravosodnih organov, odstop in prevzem kazenskega pregona in tudi pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in s skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo zakona (ZSKZSČEU-1D), s katero se odpravljajo pomanjkljivosti pri prenosu nekaterih evropskih pravnih aktov ter se zagotavlja prenos naknadno sprejetih evropskih pravnih aktov glede sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU.

Evropski nalog za prijetje in predajo

Glede evropskega naloga za prijetje in predajo je novost, da mora sodišče pred zavrnitvijo evropskega naloga iz razlogov, ki jih okvirni sklep opredeljuje kot fakultativne razloge, pretehtati vse relevantne okoliščine primera in predajo zavrniti le, če to zahtevajo okoliščine primera, ki se zdijo relevantne. Novost je posledica drugačne razlage fakultativnih razlogov med predlagateljico zakona in Evropsko komisijo, prevladalo pa je mnenje slednje.

Sodišče po novem sme namesto predaje zahtevane osebe samo izvršiti odločbo druge države članice tudi, kadar se nalog nanaša na državljana druge članice ali državljana tretje države, ki se zgolj nahaja v Republiki Sloveniji. Doslej je zakon to omogočal državljanom Republike Slovenije, državljanom članic, ki prebivajo na ozemlju Republike Slovenije, ali tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Evropski preiskovalni nalog

Glede preiskovalnega naloga novela ureja postopek in pogoje za začasno premestitev priprtih oseb, ko država članica (država izvršitve) izvršuje preiskovalno dejanje za potrebe kazenskega postopka v drugi državi članici (država odreditve), pri tem dejanju pa je treba zagotoviti prisotnost osebe, priprte v državi odreditve.

Novost je tudi, da mora sodišče pred zavrnitvijo evropskega naloga za začasno premestitev ali izvedbo zaslišanja prek videokonference, kadar s tem ne soglaša oseba, na katero se nalog nanaša, pretehtati vse relevantne okoliščine primera in predajo zavrniti le, če to zahtevajo navedene okoliščine (podobno kot je to pri nalogu za prijetje in predajo).

Medsebojno priznavanje pogojnih obsodb in odločb o odvzemu premoženja

Predlog zakona določa, da slovensko sodišče ne prizna in izvrši odločbe oziroma sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, če vlogi za priznanje in izvršitev ni priložen sklep o začasnem zavarovanju ali odvzemu v izvirniku ali njegov overjen prepis.

Natančneje se določa še postopek priznanja in izvrševanja sklepov drugih držav članic (razlogi za nepriznanje in izvršitev, obvezno posvetovanje pred zavrnitvijo zahteve, roki za priznanje in izvršitev, odlog izvrševanja, zaupnost postopka itd.). Določajo se tudi pooblastilo za posredovanje odločb o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja drugim državam članicam in merila, po katerih slovenski organi odločajo o nekaterih predlogih druge države članice (delitev stroškov, prepustitev odvzetega premoženja državi izvršitve in delitev denarnega zneska, pridobljenega s prodajo premoženja).

Izmenjava podatkov iz kazenskih evidenc

Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ureja Uredba 2019/816/EU, ki se uporablja neposredno, kar pomeni, da njenih določb ni treba prenašati v slovenski pravni red. Novela tako vsebuje določbe za izvajanje uredbe, s katerimi se urejajo zgolj nekatera specifična vprašanja. Primer tega je z novelo dana pristojnost zavodom za prestajanje kazni zapora ter v izjemnih primerih policiji za odvzem prstnih odtisov, kadar jih je treba odvzeti zaradi vnosa v informacijski sistem.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU.