Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

20. dec
Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlagatelj novele KZ-1E se je od te rešitve odvrnil in se vrnil h konceptu stranske kazni, pri čemer je upošteval Direktivo 2004/38/ES, ki določa posebne pogoje za izrek te stranske kazni državljanom Evropske unije in njihovim družinskim članom.1 Predlagatelj je te pogoje predvidel univerzalno, torej za vse storilce kaznivih dejanj ne glede na državljanstvo. Izgon tujca iz države se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (dopolnjeni tretji odstavek 44. člena KZ-1). 

Preberi več

Razlogi za odvzem starševske skrbi

6. dec
Razlogi za odvzem starševske skrbi

Odvzem starševske skrbi je najtežji poseg v pravice staršev. V DZ je urejen podobno kot odvzem roditeljske pravice v ZZZDR. Sodišče odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bodo starši lahko ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Zakonodajalec predpostavlja, da take okoliščine obstajajo, če so starši hudo kršili obveznosti ali zlorabili pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, če so otroka zapustili ali s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli zanj. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema.

Preberi več

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

6. dec
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

Data Protection Officer (DPO)

Obveza imenovati pooblaščeno uradno osebo za varstvo osebnih podatkov (DPO – Data Protection Officer) je ena od pomembnejših novosti, ki jih prinaša evropska Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

Kdo mora do maja 2018 imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov?

Preberi več

Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

6. dec
Kaj je vinkulacija na področju gradbenega zavarovanja?

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati.1 V skladu s sodno prakso takšna izjava zavarovanca predstavlja zastavo prihodnje pogojne terjatve, katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe.2 Vinkulacija je smiselna in utemeljena, če je dana v korist tistega, ki ima materialni interes do zavarovalnine, če nastopi škodni primer.3 Vinkulacija ni prenos zavarovalne pogodbe (assignment insurance contract), sprememba pogodbenih strank in tudi ne prenos pravic iz zavarovalne pogodbe (assignment of policy), prenos lastniške pravice na zavarovani stvari, prenos police in prenos posamezne pravice – indosament. Z vinkulacijo se ne spreminjajo položaj in lastnosti zavarovanca.

Preberi več

Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

22. nov
Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

Kljub načelni redundantnosti vsebine četrtega odstavka 187. člena KZ-1 (Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu) naj ne bo odveč opozorilo, da posebna slovenska zakonodaja (s področja zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog), ki naj bi urejala programe nadzorovane uporabe droge v smislu obravnavane inkriminacije, nudi le zelo pomanjkljivo, tako rekoč povsem trhlo ogrodje za izključevanje protipravnosti na primer vzpostavljanja in obratovanja tako imenovanih varnih sob za uživanje prepovedanih drog kot organizirane oblike zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog.

Preberi več

Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

8. nov
Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila

Podaljševanje rokov izvedbe je v javnem naročanju povezano z ureditvijo instituta spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri tem pa se prepletata dve pravni ureditvi – splošnejša ureditev po pravilih civilnega prava ter specialnejša ureditev po pravu javnih naročil. Za prvo je značilno načelo prostega urejanja medsebojnih razmerij, ki je določeno v 3. členu OZ1, medtem ko pravo javnih naročil zasleduje cilj zagotoviti enakopravnost in konkurenco med udeleženimi akterji skladno s 5. in 7. členom ZJN-32. Načeli implicirata omejeno avtonomijo pogodbenih strank, za razliko od splošnih pravil civilnega prava, po katerih lahko stranki pogodbo kadarkoli ob doseženem soglasju spremenita (če je taka sprememba v okviru načela dispozitivnosti pogodbenih razmerij). OZ za spremembo pogodbe (načeloma) zahteva zgolj soglasje volj, medtem ko ZJN-3 za spremembo določa še posebne pogoje.

Preberi več

Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

24. okt
Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Vsaka stranka delovnega razmerja lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. To pomeni, da delavec in delodajalec ne moreta odpovedati pogodbe o zaposlitvi le v nekem delu – na primer v členu, ki posamezni stranki ne ustreza. Če bosta hoteli pogodbeni stranki spremeniti le posamezne dele pogodbe, potem bosta to morali storiti vzajemno oziroma s soglasjem volj obeh strank (49. do 52. člen ZDR-1).1

Delodajalec mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v pisni obliki.2 Izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more podati zgolj ustno, ker takšna izjava ne zavezuje.3

Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.4

Preberi več

Razpisna dokumentacija pri pogodbah FIDIC

11. okt
Razpisna dokumentacija pri pogodbah FIDIC

Posebnosti pogodb FIDIC je treba upoštevati tudi pri pripravi razpisne dokumentacije. V slovenskem prostoru največ razpisnih dokumentacij pripravijo naročniki, ki so zavezanci za javna naročila, čeprav tudi zasebni gospodarski subjekti pred večjimi projekti, ki jih bodo vodili po knjigah FIDIC, pripravljajo razpisne dokumentacije, na podlagi katerih lahko ponudniki oddajo svoje ponudbe.

Priprava razpisne dokumentacije je izrednega pomena, saj so celotna razpisna dokumentacija in vsi sestavni deli pogodbe adhezijski dokumenti. Zanje velja, da imajo ponudniki položaj šibkejše stranke, saj dokumentacijo pripravi naročnik enostransko. Adhezijske dokumente je treba v skladu s 83. členom OZ razlagati v korist šibkejše pogodbene stranke in ne v korist močnejše, ki jih je pripravljala. Do iste ugotovitve, torej, da določb razpisne dokumentacije in pogodbe ni mogoče razlagati v škodo ponudnika, pripeljejo tudi druge določbe OZ, in sicer načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ, ki je temeljno načelo obligacijskega prava. Vestnost in poštenje terjata od udeležencev, da si pri sklepanju in izvrševanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotnih strank.

Preberi več

Učinkovito javno naročanje za Slovenijo in Evropo

11. okt
Učinkovito javno naročanje za Slovenijo in Evropo

Evropska komisija je 3. oktobra 2017 za okrepitev enotnega trga in v okviru nenehnih prizadevanj za spodbujanje naložb v EU predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno izvajanje javnega naročanja, pri katerem bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije ter tako poenostavili in pospešili postopki (Communication from the Commission to the Institutions: Making Public Procurement work in and for Europe).

Preberi več

Slovenija potrebuje dobro usposobljene kadre

13. sep
Slovenija potrebuje dobro usposobljene kadre

Brez znanja ni napredka, je ena od številnih misli o pomenu znanja in izobrazbe – tako za posameznika kot družbo. Zato so naložbe v dodatno znanje v dobro tako posamezniku kot podjetju. Posebno težo v pisani paleti znanj imajo tista formalno priznana. Nedavno se je nabor uradnih kvalifikacij povečal za tri nove profile strokovnjakov.

Uradni list Republike Slovenije je na pobudo trga pristojnemu ministrstvu podal predlog, da v sistem kvalifikacij vključi še tiste s področja javnih naročilkoncesij in javnozasebnih partnerstev in gradbenih pogodb FIDIC (op. p. FIDIC je francoski akronim za mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev, ki so jo leta 1913 ustanovila tri nacionalna združenja svetovalnih inženirjev v Evropi).

Preberi več

Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

30. avg
Kaj prinaša letošnji Kongres javnega naročanja

Uradni list RS septembra organizira že 6. strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja, ki je znano kot Kongres javnega naročanja. Kongres je največji tovrstni dogodek pri nas, ki vsako leto privabi številne naročnike in ponudnike. Množičnost udeležbe je treba pripisati predvsem dejstvoma, da je kongres naravnan izrazito praktično ter da se organizator vsako leto potrudi, da udeleženci dobijo dogovore na svoje dileme in vprašanja v praksi. Tradicionalni kongres javnega naročanja bo letos potekal v znamenju odgovorov v zvezi z dilemami, na katera praksa še ni dala zanesljivih odgovorov, oziroma v zvezi z dilemami, ki v praksi zbujajo največ pomislekov.

Preberi več

Previdneje na Facebooku: novela KZ-1E razširja inkriminacijo zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1)

30. avg
Previdneje na Facebooku: novela KZ-1E razširja inkriminacijo zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1)

Z novelo KZ-1E je v 143. členu KZ-1 dodana nova izvršitvena oblika, ki se nanaša na objavo posnetkov ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe. S tem novela KZ-1E ureja področje, ki je bilo prej pomanjkljivo urejeno, kar je mogoče ponazoriti z naslednjo zadevo iz sodne prakse (Okrajno sodišče v Kočevju št. I K 76261/2010-22, Višje sodišče v Ljubljani št. II Kp 76261/2010-29 in Vrhovno sodišče RS št. I Ips 76261/2010).

Preberi več

Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

30. avg
Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Za vsakega udeleženca v pogovoru seveda nekaj drugega.

Zaposleni z vsakim pogovorom s svojim
vodjem dobijo smernice za uspešno delo na svojem področju. Pridobijo informacije, kaj se od njih pričakuje, ter informacije o dosedanjem delu in uspešnosti pri njem. Priložnost imajo predati svoja mnenja in predloge ter ne nazadnje bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

5. jul
Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.

Pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč vselej aktualna tema, zakonsko pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi zelo določno regulirana. Je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ta način prenehanja pa je odvisen od volje ene stranke in iz tega razloga ga druga pogodbena stranka pogosto sprejme negativno. Pogosteje do tega pride ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca, ki je v delovnem razmerju ekonomsko močnejša stranka in ga (praviloma) prenehanje pogodbenega razmerja ne prizadene v tolikšni meri. Zaradi podrejenega pravnega in ekonomskega položaja delavca so v pravnih virih delovnega prava za delodajalce določene številne vsebinske in postopkovne omejitve. Njihovo upoštevanje je velikega pomena, saj lahko v nasprotnem primeru na podlagi ustreznih zahtevkov sodišče v sodnem sporu presodi, da je bila odpoved podana nezakonito, delavca "reintegrira" ter naloži delodajalcu plačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih bi bil delavec upravičen v vmesnem obdobju. Pomembnost teme je razvidna tudi iz prakse, saj pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca prihaja do največ individualnih delovnih sporov.

Preberi več

Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?

24. maj
Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec izplačati regres delavcu najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

ZDR-1 v 31. členu med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi določa tudi način izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, če gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas. To navedeno v praksi pomeni, da v primeru, ko delavec pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, ker se zaposli med letom ali pa mu med letom pogodba o zaposlitvi preneha veljati, delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določita, na kakšen način bo delavec izrabil sorazmerni del letnega dopusta: lahko se dogovorita, da ga izrabi vsak mesec 1/12 ali poljubno ipd.

Preberi več

Plačevanje v prihodnosti

24. maj
Plačevanje v prihodnosti

V Abanki smo z veseljem sprejeli vabilo za sodelovanje na konferenci Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev. Nove tehnologije narekujejo in omogočajo spreminjanje plačil in tudi plačilnih navad, kar pomeni ključne poslovne izzive za banko. Uporaba pametnih telefonov, ki so v bistvu zmogljivi računalniki, se čedalje bolj povečuje. Uporabniki želijo na svoji mobilni napravi opraviti vse dnevne in tudi manj rutinske aktivnosti (nakupovati, spremljati dogodke ipd.) – preprosto, kjerkoli in kadarkoli.

Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

Kontroling je več kot le priprava poročil za management

10. maj
Kontroling je več kot le priprava poročil za management

V povezavi s kontrolingom in nalogami kontrolerja si največkrat predstavljamo pripravo planov in pripravo poročil; to sta res področji, ki dandanes v podjetjih najbolj zaposlujeta kontrolerje. V vsakdanji poslovni praksi opažam, da je veliko kontrolerjevega časa namenjenega prav zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za pripravo poročil, in potem zmanjka časa za analizo podatkov in svetovanje managerjem (oziroma odgovornim osebam).

Bistvo
kontrolinga je v tem, da vsaka odgovorna oseba deluje in odloča ciljno usmerjeno. Cilji so postavljeni v letnih planih in dogovorih. Ni smiselno, da ima dostop do ustreznih informacij le generalni direktor, ki potem na njihovi podlagi »pritiska« na nižje ravni managementa (middle management). Vsaka odgovorna oseba, pristojna in odgovorna za neko (svoje) področje, mora imeti na voljo potrebne informacije za odločanje, in to pravočasno, da se lahko kakovostno odloči.

Preberi več

S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

10. maj
S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

Glavna cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola sta povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti ter s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola na športnih prireditvah. Tako naj bi se preprečila nelegalen vnos in čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih prireditvah. Novost, ki jo prinaša predlog, je omejevanje organizatorjev z dovoljenjem, ki ga bodo lahko izgubili, če ne bodo upoštevali zakonodaje.

Predlagatelji zagovarjajo prepričanje, da športna prireditev ne bi smela biti zgolj prihod na prireditveni prostor, parkiranje, nakup vstopnice, ogled tekme in odhod, temveč naj bi bila družabni dogodek, namenjen srečevanju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S ponudbo hrane in pijače naj bi se obiskovalci tekem torej dalj časa zadržali na območju prireditve, poleg tega pa bi tekme s temi spremembami pridobile tiste gledalce, ki se sedaj raje odločajo za ogled prireditev v bližnjih lokalih ali doma.

Preberi več

Uvedba državnega odvetništva

29. mar
Uvedba državnega odvetništva

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, so ustanovitev državnega odvetništva kot posebnega državnega organa, preimenovanje državnih pravobranilcev v državne odvetnike, ki bodo javni uslužbenci, ustanovitev neodvisne komisije za presojo ustreznosti kandidatov, ustreznejša določitev subjektov zastopanja, tj. države in državnih organov, pred sodišči v Republiki Sloveniji, predvideva ustreznejšo ureditev zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, ki ju zaradi dveh različnih vidikov zastopanja ureja ločeno.
Predlog zakona ne nazadnje predvideva tudi podrobnejšo opredelitev postopka mirne rešitve spora. Upoštevanje le-tega v predhodnem postopku je tako pogoj za uvedbo pravnega ali drugega postopka, sicer se tožba zavrže. V predlogu zakona je poudarjena tudi svetovalna funkcija, ki naj bi bistveno prispevala k preprečitvi konfliktih situacij še pred uvedbo sodnih in drugih postopkov. V posamezni zadevi sme državni odvetnik k sodelovanju pritegniti tudi zunanje strokovnjake, če potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj ter ko oceni, da bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

Preberi več

Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

1. mar
Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

Temeljna problema, ki ju ureja (rešuje) Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), sta upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki do njegove uveljavite nista bili primerno urejeni, zaradi česar je ta lastnina postajala »mrtva«; to označujemo kot »izvirni greh« agrarnih skupnosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) iz leta 1994 je vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti uredil tako, da je premoženje vrnil neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki tega premoženja.

Preberi več

Pravdni postopki sedaj racionalnejši

1. mar
Pravdni postopki sedaj racionalnejši

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

Preberi več

Zakaj se še vedno priporoča izdaja obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

15. feb
Zakaj se še vedno priporoča izdaja obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

ZDR-1 opušča obveznost predhodnega pisnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlog je v že večkrat zavzetem stališču sodne prakse, da vnaprejšnje obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti bistven pogoj za zakonitost odpovedi.

Delodajalec je po ZDR moral o nameravani
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti delavca pisno1 in ga osebno vročiti vsakemu delavcu. A obvestilo delavcu ni bil pomemben akt v postopku odpovedi in tudi ZDR ni določal posebnega roka, v kolikšnem času pred odpovedjo je moral biti delavec obveščen.2 V povezavi s tem pa je sodišče odločilo, da le dan razlike med obvestilom o nameravani odpovedi in med odpovedjo ni nezakonit, saj ZDR ne določa roka za predhodno obvestilo o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga.3 Sodna praksa je zavzela stališče, da morebitna opustitev obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bila poznejša odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.4

Preberi več

Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

31. jan
Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

Temeljna funkcija zemljiške knjige je zagotavljati publiciteto lastninske in drugih stvarnih pravic. Zato se te v skladu z vpisnim načelom pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivno naravo. Vpisno načelo in načelo javnosti predvsem varujeta pravni promet, to je tretje pridobitelje pravic na nepremičninah, ki lahko na primer pred nakupom nepremičnine ali podelitvijo hipotekarnega kredita preverijo pravno stanje nepremičnine. Podobno velja za neplačane upnike lastnika nepremičnine, ki se na podlagi pravnega stanja nepremičnine odločajo, ali bodo predlagali izvršbo na to nepremičnino ali pa bodo zaradi pravic tretjih z boljšim vrstnim redom raje posegli po drugih sredstvih izvršbe.

Preberi več

Odstop terjatev v zavarovanje

18. jan
Odstop terjatev v zavarovanje

SPZ1 je v poglavju o prenosu v zavarovanje uredil poleg prenosa lastninske pravice v zavarovanje tudi odstop terjatve v zavarovanje.
Po izrecni določbi prvega odstavka 207. člena SPZ je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni dogovorjeno drugače, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Tudi za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določbe o odstopu terjatve (drugi odstavek 207. člena SPZ). Določbi OZ2 in SPZ se ne podvajata.

Preberi več

Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

4. jan
Način izvedbe plačila podizvajalcem po ZJN-3

Drugače, kot je bilo urejeno prej, ZJN-3 v petem odstavku 94. člena določa, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno, obveznost pa zavezuje naročnika in glavnega izvajalca samo v primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v ZJN-3, zahteva neposredno plačilo. Skladno z določilom drugega odstavka 94. člena ZJN-3 mora ponudnik, če namerava izvajati javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, v ponudbi:

–  navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
–  kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
–  izpolnjene obrazce ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
–  priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

4. jan
Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Preberi več