Vajeništvo = socialna in finančna neodvisnost mladih?

Objavljeno: 01.03.2017

V Sloveniji je poklicno izobraževanje urejeno po dualnem sistemu, to pomeni, da v poklicnem izobraževanju šola sodeluje s podjetjem oziroma z delodajalcem. Ena od oblik tega sodelovanja bo po sprejetju Zakona o vajeništvu tudi vajeništvo, s katerim se bo zagotavljalo posredovanje znanja, spretnosti in poklicnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje poklica in za nadaljnje izobraževanje, spodbujala pa naj bi se tudi čim prejšnja usposobljenost za poklic in vključevanje gospodarstva v sistem izobraževanja. Vajeništvo povezuje izobraževanje v šoli in praktično usposabljanje na vajeniškem delovnem mestu ter zagotavlja ustrezno usposobljen kader gospodarstvu in pospešuje zaposlovanje mladih.

Zakon vključuje odgovore na ključna vprašanja vajeništva, kot so: status vajenca, pravice in obveznosti vajencev, delodajalcev, delodajalskih združenj, šol in ministrstev. Vajenec se lahko začne praktično usposabljati z delom pri delodajalcu, ko dopolni 15 let. Takrat vajenec in delodajalec skleneta tudi pogodbo o vajeništvu. V vajeniški obliki izobraževanja se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvede šola. Vajenec, ki se praktično usposablja z delom, je za svoje delo upravičen do vajeniške nagrade, katere mesečni znesek ne sme biti nižji od:

  • 250,00 EUR za prvi letnik,
  • 300,00 EUR za drugi letnik in
  • 400,00 EUR za tretji letnik.

Znesek nagrade ne vključuje prispevkov in dajatev delodajalca ter povračil stroškov prevoza in prehrane, stroškov v zvezi s službeno potjo in terenskega dodatka, prav tako pa ne vpliva na družinske prejemke vajenca in njegove družine. Vajenec je v času usposabljanja zavarovan obvezno ter tudi za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Sredstva za stroške delodajalcu povrne država. Noseče oziroma doječe vajenke so upravičene do posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva.

Praktično usposabljanje pri delodajalcu in izobraževanje vajenca v šoli skupaj lahko trajata največ 8 ur dnevno oziroma 35 ur tedensko. Vajenec v času šolskih počitnic lahko opravlja usposabljanje, vendar pa mu mora delodajalec v vsakem šolskem letu omogočiti vsaj šest tednov neprekinjenih poletnih počitnic in najmanj osem dni ostalih počitnic, določenih s šolskim koledarjem. Pri vajeništvu veljajo naslednje omejitve:

  • vajenec ne sme opravljati nadurnega dela,
  • ob nedeljah in praznikih se vajenec ne sme praktično usposabljati z delom, lahko pa se usposablja največ eno soboto na mesec, a ne več kot šest sobot v šolskem letu,
  • med 22. uro ponoči in 6. uro naslednjega dne se vajenec ne sme praktično usposabljati z delom.

Enkrat v času vajeniškega razmerja se preveri uspešnost doseganja potrebne usposobljenosti in znanja vajenca. To velja tudi kot povratna informacija delodajalcu, ki se mu svetuje o nadaljnjem praktičnem izobraževanju vajenca.

Vajeništvo je torej preplet prizadevanj različnih strokovnjakov s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja, s področja trga dela in gospodarstva, ki temelji na prizadevanju vzpostaviti trdno zavezništvo med gospodarstvom in izobraževanjem, kar je pogoj za uspešno izvajanje sistema vajeništva.


Vir: Uradni list RS, Predlog Zakona o vajeništvu